Jedro

Izvršba na nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje dolžnice in njenega moža, je mogoča šele takrat, ko sta deleža zakoncev na tem premoženju določena. Upnica lahko na podlagi izvršilnega naslova v nepravdnem postopku zahteva določitev teh deležev.

Izrek

Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba na dolžničine nepremičnine, razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne.

V ostalem se ugovor zavrne in se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi izvršilnega naslova, dovolilo izvršbo na dolžničine nepremičnine, na njene vrednostne papirje, dohodke in premičnine.

Proti sklepu o izvršbi je dolžnica ugovarjala, da sta izvršilni predlog in posledično sklep o izvršbi, kolikor se nanašata na njene nepremičnine in vrednostne papirje, preuranjena. To premoženje je namreč njena in moževa skupna last, zaradi česar bi morala upnica najprej zahtevati določitev deležev zakoncev na tem premoženju. Glede izvršbe na plačo pa dolžnica navaja, da le te ni mogoče opraviti, ker upnica ni navedla dolžničinega dolžnika.

Na dolžničin ugovor je upnica odgovorila, da je dolžnica ugovarjala neobrazloženo, ker so njene ugovorne navedbe pavšalne in zunaj dopustnih ugovornih razlogov. Poleg tega je bilo o izvršbi na dolžničine nepremičnine že pravnomočno razsojeno. S sodbo z dne 22.11.2001, opr. št. P ..., ki v tem primeru predstavlja izvršilni naslov, je namreč odločeno, da sklep o izvršbi z dne 28.3.2000, opr. št. In ..., s katerim je bila dovoljena izvršba na dolžničine nepremičnine, ostane v veljavi v 1. in 2. točki izreka. Upnica ne razpolaga s podatki o vrsti in številu dolžničinih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s podatkom o dolžničinem izplačevalcu dohodkov, lastništvu vozil, poleg tega pa tudi nima pravne podlage za pridobitev teh podatkov, zato je v izvršilnem predlogu predlagala, da te podatke pridobi sodišče. Sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor štelo kot neutemeljen in ga zato poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (3. odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Ugovor je delno utemeljen.

Dolžnica utemeljeno opozarja na preuranjenost izvršilnega predloga v delu, v katerem je upnica predlaga izvršbo na njene nepremičnine, vpisane v vl. št. ... k.o. ... Te nepremičnine so namreč, kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska, skupno premoženje dolžnice in njenega moža, na katerem deleža zakoncev nista določena. Iz 1. odstavka 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR pa izhaja, da lahko upnik izvršbo na skupnem premoženju predlaga šele potem, ko sta določena deleža zakoncev na skupnem premoženju. Taka določba je posledica pravila iz 54. člena ZZZDR, da zakonec s pravnimi posli med živimi ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju. Ker v konkretnem primeru dolžničin delež na nepremičninah, ki so njena in moževa skupna last, še ni določen, izvršba na te nepremičnine še ni mogoča. Nedoločenost deležev na skupnem premoženju je razlog, ki preprečuje izvršbo na tem premoženju, in to dopusten razlog, saj ZIZ v 1. odstavku 55. člena ne našteva taksativno, temveč le primeroma. S tem v zvezi ne gre pritrditi upnici, da je bila izvršba na predmetne dolžničine nepremičnine že dovoljena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 22.11.2001, opr. št. P ..., ki v tej zadevi predstavlja izvršilni naslov. Iz obrazložitve sodbe namreč izhaja, da je bil sklep o izvršbi z dne 28.3.2000, opr. št. In ..., razveljavljen v 2. točki v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba na dolžničine nepremičnine. To pomeni, da je s predmetno sodbo pravnomočno odločeno le o upničini glavni terjatvi do dolžnice in o upničinih stroških izvršilnega postopka, ki je tekel pod opr. št. In .... Če bi bila izvršba na dolžničine nepremičnine že pravnomočno dovoljena, tako kot zatrjuje upnica, bi bil njen sedaj obravnavani izvršilni predlog v delu, ki se nanaša na iste nepremičnine, nedovoljen (res iudicata), zaradi česar bi ga bilo treba zavreči. Niso pa utemeljene ugovorne trditve dolžnice, ki se nanašajo na izvršbo na vrednostne papirje in na dolžničine dohodke. Kar zadeva izvršbo na vrednostne papirje, je dolžničin ugovor neobrazložen, saj dolžnica za svojo trditev, da so tudi nematerializirani vrednostni papirji skupno premoženje, ni predložila nobenega dokazila (2. odstavek 53. člena ZIZ). Neobrazložen ugovor pa se šteje kot neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ). Glede izvršbe na dolžničine dohodke pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnica utemeljeno predlagala, da sodišče opravi poizvedbe o dolžničinem dolžniku. ZIZ v 1. odstavku 40. člena res določa, da mora izvršilni predlog med drugim vsebovati tudi druge podatke, potrebne za opravo izvršbo, kar pomeni, da mora vsebovati tudi navedbo dolžnikovega dolžnika, če je predlagana izvršba na dolžnikove dohodke. Vendar pa 2. odstavek 40. člena ZIZ določa, da so upravljalci zbirk podatkov dolžni upniku, ki ima izvršilni naslov, dati le podatke o dolžnikovem prebivališču, dolžnikove rojstne podatke in podatke o obstoju in številki računa, na katerem so dolžnikova denarna sredstva, torej ne tudi podatke o dolžnikovem dolžniku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je upničinemu izvršilnemu predlogu, v katerem je ta navedla vse obvezne sestavine, razen dolžničinega dolžnika, istočasno pa predlagala, da o dolžničinem dolžniku opravi poizvedbe sodišče, ugodilo.

Skladno z navedenim je sodišče druge stopnje dolžničinemu ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžničine nepremičnine, razveljavilo in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa je ugovor zavrnilo in v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).