Up-676/04

25. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 91/2003 z dne 11. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izterjavo 244.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, v veljavi. S tem je tudi ugodilo zahtevku tožeče stranke v pravdi (nasprotne stranke), da ji je pritožnik dolžan plačati akontacije ogrevanja svojega poslovnega prostora za obdobje od julija 2000 do junija 2001 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je zavzelo stališče, da je bil pritožnik v pogodbenem odnosu z nasprotno stranko, kar dokazuje pogodba o prevzemu upravljanja kotlovnice za gradom, ki sta jo leta 1993 sklenila kurilni odbor po pooblastilu solastnikov kotlovnice in nasprotna stranka. Stališče sodišča je bilo, da je pritožnik, kljub temu, da je postal lastnik poslovnega prostora šele leta 1995, pristopil k pravicam in obveznostim, izhajajočim iz te pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 22. in iz 33. člena Ustave. Meni, da bi morala nasprotna stranka uporabnikom centralnega ogrevanja zagotoviti enake pravice, in sicer z individualno odmero porabe energije, saj naj bi uporabljeni kriterij stanovanjske ali poslovne površine onemogočal preverljivost porabljene količine. Po mnenju pritožnika naj bi nasprotna stranka s tem, ko ne zagotovi individualne odmere, postavljala lastnike v neenak in neenakopraven položaj ter porabo neenako porazdelila med lastnike. Pritožnik še trdi, da ni sklenil individualne pogodbe z nasprotno stranko in da ni dal pooblastila za sklenitev take pogodbe, zato nasprotna stranka po njegovem mnenju nima pravne podlage za sporno obračunavanje porabe energije.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 22. in iz 33. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo o temelju in višini obveznosti plačila akontacij za stroške ogrevanja njegovega poslovnega prostora, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, s tem pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo presoja le, ali je bila z izpodbijano sodno odločbo kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Glede na to Ustavno sodišče tudi ni moglo presojati očitkov, ki se nanašajo na ravnanje nasprotne stranke iz pravde.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić