Jedro

Točka 4.2 javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011 vsebuje pogoj, da spodnja vrednost upravičenih stroškov znaša 100.000,00 EUR. Upravičene stroške začete investicije pa opredeljuje 7 točka javnega razpisa, zato ni utemeljen ugovor, da javni razpis ni vseboval ustreznih kriterijev za opredelitev upravičenih stroškov.

Ugovor, da strokovna komisija ni bila ustrezno usposobljena za oceno dokumentacije, je povsem pavšalen.

Na podlagi 29. člena ZPOP-1 sprejme sklep o izboru na podlagi ocen projektov ter popolnih in vsebinsko ustreznih vlog odgovorna oseba izvajalca javnega razpisa, to pa je v danem primeru direktorica Slovenskega podjetniškega sklada.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika z dne 24. 4. 2009 za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, vloženo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 do 2011 (Uradni list RS, št. 19/09, v nadaljevanju javni razpis). Tožnik se je prijavil za operacijo: „Digitalizacija multimedijske proizvodnje ... televizije“. Pri pregledu vloge je Komisija za dodelitev sredstev ob upoštevanju 7. točke javnega razpisa (upravičeni stroški začete investicije) izločila neupravičene stroške manjših premičnih strojev in naprav, katerih vrednost posamezne enote ne dosega 10.000,00 EUR. Po tej izločitvi znaša preostanek upravičenih stroškov operacije 59.996,00 EUR, kar pa je manj kot zahtevanih 100.000,00 EUR, opredeljenih s točko 4.2 javnega razpisa (Pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev). Tako vloga tožnika nima več pogojev za nadaljnjo obravnavo, saj je v točki 4.2 javnega razpisa pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev opredeljena spodnja vrednost upravičenih stroškov začete investicije za mikro in mala podjetja v višini 100.000,00 EUR brez DDV. Ker vloga ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, je tožena stranka z izpodbijanim sklepom vlogo tožnika zavrnila.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi se moral skladno z razpisanimi merili uvrstiti v sam vrh prispelih vlog. Tožena stranka ni upoštevala meril, navedenih v javnem razpisu. Meni, da je tožena stranka vlogo zavrnila brez navedbe razlogov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedeno, kaj pomeni izraz „manjši stroji in naprave“, katere strokovne in pravne kriterije je komisija uporabila za izločitev stroškov ter ni navedene strokovne usposobljenosti oseb, ki so odločale o strokovno in tehnično zapletenih vprašanjih. Odločitev ni možno preveriti. Ni jasno, kako je tožena stranka prišla do zneskov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi. Tožnik poudarja, da je strojna in programska oprema po predloženem predračunu družbe A., d.o.o. z dne 16. 4. 2009 sistemska in funkcionalna celota. Zaradi izločitve ene same komponente sistem sploh ne bi deloval. Vsa oprema, za katero je tožnik vložil zahtevek, ni le smiselno zaokrožena tehnološka celota (po definiciji 7. točke pogojev javnega razpisa), pač pa je operativna funkcionalna in sistemska celota, ki brez ene od komponent ni uporabna in tudi ne more delovati. Tako po mnenju tožnika njegov projekt celo presega pogoje iz javnega razpisa. Tožnik ugovarja tudi kršitev 210. in 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), ki določa nujne sestavine upravnega akta. Tožnik meni, da tožena stranka ni obrazložila svoje odločitve, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. odstavku v zvezi z 2. točko 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik meni, da zoper izpodbijani sklep ni suspenzivnega pravnega sredstva in tako tožniku ni bila dana možnost učinkovitega varstva. Tožnik ugovarja, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, saj 7. točka obravnavanega javnega razpisa ne vsebuje količinskega izločitvenega kriterija. Ni jasno, kdo je izpodbijani sklep sprejel. Iz obrazložitve izhaja, da naj bi to bila komisija, kar pa v uvodu sklepa ni navedeno. Tožniku je nastala škoda, saj je zaprosil za znesek v višini polovice celotne investicije - 168.898,97 EUR, torej za 84.449,48 EUR, ki bi mu moral biti ob pravilni uporabi materialnih pravil in pravilni izpeljavi postopkov tudi dodeljen. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da je tožniku dolžna povrniti priglašene stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe. Komisija za dodelitev sredstev je izločila neupravičene stroške tožnika manjših premičnih strojev in naprav, katerih vrednost posamezne enote ne dosega zneska 10.000,00 EUR na podlagi predračuna št. 23/2009, ki vsebuje podrobno specifikacijo opreme in cen posameznih enot. V nadaljevanju tožena stranka navaja postavke iz navedene specificiranega predračuna. V 1. alineji 4. odstavka javnega razpisa je izrecno navedeno, da se izločajo naprave, katerih vrednost posamezne enote ne dosega vrednosti 10.000,00 EUR, kamor v zadevnem primeru spada tudi večina prijavljene opreme tožnika. Po izločitvi neupravičenih stroškov skladno s 5. odstavkom 7. točke javnega razpisa, znaša preostanek celotnih upravičenih stroškov operacije le še 59.996,00 EUR, kar pa je manj, kot zahtevanih 100.000,00 EUR, opredeljenih s točko 4.2 javnega razpisa – Pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev. Tožnik ugovarja, da je oprema po predloženem predračunu sistemska in funkcionalna celota in da projekt celo presega pogoje javnega razpisa, ne upošteva pa izločilnega kriterija, po katerem je upravičeni strošek zgolj oprema v vrednosti nad 10.000,00 EUR. Stroji z orodji sicer predstavljajo zaključno tehnološko celoto, vendar orodja niso upravičen stroške, skladno z besedilom javnega razpisa, zato se izločijo. V zvezi z ugovorom tožnika o napačni uporabi zakona tožena stranka navaja Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, v nadaljevanju ZPOP-1). Navedeni zakon v določbah od 20. do 34. člena ureja postopek. Izpodbijani sklep tudi vsebuje uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pravnem sredstvu. Podana je jasna in razumljiva obrazložitev, v kateri je navedeno, da so se, upoštevaje 7. točko javnega razpisa izločili neupravičeni stroški manjših premičnih strojev in naprav, katerih vrednost posamezne enote ne dosega 10.000,00 EUR. Po izločitvi neupravičenih stroškov znaša preostanek celotnih upravičenih stroškov operacije zgolj 59.996,00 EUR, kar pa je manj kot zahtevanih minimalnih 100.000,00 EUR, opredeljenih s točko 4.2 javnega razpisa – Pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev. Podlaga za izpodbijani sklep je bila strokovna ocena komisije in je v celoti jasen ter ustrezno obrazložen, upošteva pa tudi vse pogoje iz javnega razpisa. Poslovanje tožena stranke je podvrženo notranjim in zunanjim revizijam, notranji kontroli s strani Ministrstva za gospodarstvo, kakor tudi kontroli Računskega sodišča Republike Slovenije. Tožena stranka meni, da je tožba v celoti neutemeljena, da je pravna podlaga za delo sklada jasna in nesporna in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati ZUS-1, ki v 13. členu določa, da lahko Upravno sodišče Republike Slovenije odloča v senatu ali po sodniku posamezniku, skladno z določbami tega zakona. Ker omenjena zadeva izpolnjuje pogoje iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim, sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Med strankama je v danem primeru sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje splošne pogoje iz javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011 (Uradni list RS, št. 19/09), opredeljene v točki 4.2 javnega razpisa (Pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev). Med strankama ni sporno, da točka 4.2 iz javnega razpisa vsebuje pogoj, da spodnja vrednost upravičenih stroškov znaša 100.000,00 EUR. Za vrednost upravičenih stroškov pa se upošteva neto znesek brez DDV. Tožnik navaja, da predstavlja sporna strojna in programska oprema po predloženem predračunu družbe A., d.o.o. z dne 16. 4. 2009 sistemsko in funkcionalno celoto in da v celoti izpolnjuje vse splošne pogoje iz javnega razpisa (vključno s točko 4.2) za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-11, saj z izločitvijo ene same komponente sistem sploh ne bi deloval. Iz predhodno navedenega predračuna izhajajo naslednje postavke: teren v višini 13.521,10 EUR (nobena enota ne dosega vrednosti 10.000,00 EUR), studio v višini 44.917,43 EUR (nobena enota ne dosega vrednosti 10.000,00 EUR), montaža v višini 17.240,95 EUR (nobena enota ne dosega vrednosti 10.000,00 EUR), arhiv v višini 15.003,49 EUR (nobena enota ne dosega vrednosti 10.000,00 EUR), on line procesna pot odobrena v višini 59.966,00 EUR (enote večje od 10.000,00 EUR). Upravičene stroške začete investicije opredeljuje 7 točka javnega razpisa. Programe ocenjuje strokovna komisija, sestavljena v skladu z določbo 21. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, ZPOP-1). Po presoji sodišča tako ni upravičen ugovor, da javni razpis ni vseboval ustreznih kriterijev za opredelitev upravičenih stroškov. Prav tako je povsem pavšalen ugovor tožnika, da strokovna komisija ni bila ustrezno usposobljena za oceno dokumentacije. Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen. Po presoji sodišča iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja razlog za odločitev tožene stranke. Tožnik namreč ni izpolnil kriterija iz javnega razpisa, vsebovanega v točki 4.2 javnega razpisa. Na podlagi 29. člena ZPOP-1 sprejme sklep o izboru na podlagi ocen projektov ter popolnih in vsebinsko ustreznih vlog odgovorna oseba izvajalca javnega razpisa, to pa je v danem primeru direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, kar je iz izpodbijanega sklepa tudi razvidno. Tako je po po presoji sodišča izpodbijani sklep sprejel organ v okviru svojih pristojnosti, za sprejem sklepa je podana pravna podlaga, izpodbijani sklep je tudi ustrezno obrazložen in ima vse sestavine v skladu z 210 in 214. členom ZUP.

Ker je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 1. in 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.