Up 52/95

6/10-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.A., ... na seji senata dne 6/10-1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper odločbo Sodnega sveta št. 751-6/94 z dne 9/2-1995 v zvezi z odločbo Sodnega sveta št. 751-6/94 z dne 19/12-1994 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik izpodbija odločbo Sodnega sveta, s katero je bilo odločeno o njegovi razporeditvi na Okrožno sodišče v Kopru, o uvrstitvi v plačilni razred ter o dodatku na vodstveno funkcijo. Pritožnik meni, da je z odločbo kršena njegova pravica do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave.

1.Pravico do enakosti pred zakonom naj bi bil Sodni svet kršil z napačno razlago Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94), zaradi česar naj bi bila plača pritožnika kot predsednika sodišča manjša od plače podpredsednika sodišča. Ta pravica naj bi bila kršena tudi s tem, da je Sodni svet pritožnika razporedil na delo na Okrožno sodišče na podlagi zakonske določbe, ki se nanaša samo na sodnike, medtem ko naj bi razporeditev predsednikov sodišč določal že sam Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94). Pritožnik zato meni, da ni bila potrebna nova razporeditev in s tem tudi ne nova določitev plačilnega razreda. Ker naj bi bila z izpodbijano odločbo nezakonito določena manjša plača od tiste, ki jo je imel pritožnik na podlagi prejšnje odločbe Sodnega sveta, je po mnenju pritožnika kršena tudi njegova pravica do osebnega dostojanstva po 34. členu Ustave, saj naj bi iz določbe 52. člena Zakona o sodniški službi izhajalo, da se sodniška plača, določena po tem zakonu, lahko zniža samo zaradi zavržnih dejanj.

2.Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi, da Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe, ker meni, da z izvršitvijo lahko nastanejo težko popravljive škodljive posledice pri izvajanju pristojnosti sodišča in delu sodišča. Pritožnik meni, da se z določitvijo plače, ki je nižja od plač sodnikov sodišča, ki mu predseduje, krni njegov položaj, ugled in avtoriteta, zaradi česar naj bi bila otežena zmožnost izvajanja njegovih pristojnosti na sodišču. Iz teh razlogov pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče odloči pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva - upravnega spora, ki ga je sprožil z vložitvijo tožbe 4/4-1995.

3.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljnjem besedilu: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku tega člena pa je dopustno pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odločiti o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice - vendar po dikciji te določbe le pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Ob dobesednem razumevanju te določbe bi to pomenilo, da odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev v nobenem primeru ni možno - po logiki, da so redna pravna sredstva tista, ki se lahko uporabijo zoper še ne pravnomočne odločbe, pa bi bilo treba tožbo v upravnem sporu šteti za redno in ne za izredno pravno sredstvo (čeprav formalno gledano ni ne eno ne drugo, ampak je pravno sredstvo, s katerim se sproži sodno varstvo zoper dokončne upravne odločbe) in torej poprejšnje odločanje o ustavni pritožbi pred odločitvijo v upravnem sporu tudi izjemoma ne bi bilo možno.

4.Ker pa določba v nadaljevanju dovoljuje izjemno poprejšnje odločanje o ustavni pritožbi pod pogojem očitnosti zatrjevane kršitve in pod pogojem "če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice" - izvršljivost pa je praviloma vezana na pravnomočnost, se prav pri aktih, zoper katere še ni bil sprožen upravni spor, ki pa so kljub temu zaradi dokončnosti v upravnem postopku praviloma že izvršljivi, postavlja vprašanje, ali se določba drugega odstavka 51. člena ZUstS vendarle lahko uporabi. S tega gledišča pa je namreč tožba v upravnem sporu spet bližje pojmu izrednega kot rednega pravnega sredstva.

5.Tudi če bi določbo drugega odstavka 51. člena ZUstS v primeru upravnega spora razlagali tako, da dopušča presojo posamičnega akta, s katerim naj bi bile kršene človekove pravice, izjemoma še pred sodnim varstvom prav zaradi izvršljivosti odločbe (in to vprašanje pušča Ustavno sodišče še odprto), pa je treba ugotoviti, da v tem primeru niso izpolnjeni vsebinski pogoji za poprejšnjo obravnavo. Oba pogoja, to je očitnost kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice za pritožnika, ki morata biti kumulativno podana, v tem primeru nista podana.

6.Iz navedb in utemeljitve ustavne pritožbe je sicer razvidno, da je pritožnik na podlagi odločbe, ki jo izpodbija, uvrščen v nižji plačilni razred, kakor je bil uvrščen po prejšnji odločitvi Sodnega sveta ter da je Sodni svet isto zakonsko določbo v sorazmerno kratkem času razlagal na dva načina. Vendar na podlagi tega še ni mogoče trditi, da je podana očitna kršitev pritožnikove človekove pravice v tem smislu, da bi bila kršitev že na prvi pogled jasno vidna.

7.Prav tako ni podan drugi razlog iz drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ob morebitni ugoditvi v upravnem sporu oziroma ob morebitni ugoditvi kasnejši ustavni pritožbi zoper odločbo Vrhovnega sodišča v upravnem sporu bi bila odločba Sodnega sveta odpravljena, s tem pa tudi vse pravne posledice. To pomeni, da bi bili poračunani tudi morebitno premalo izplačani mesečni prejemki plače, zato v tem pogledu ni mogoče trditi, da so posledice nepopravljive.

8.Predsednik sodišča ima z zakoni določene pristojnosti, ki jih je dolžan izvrševati, prav tako pa so se vsi drugi, ki jih njegove odločitve lahko zadevajo, dolžni ravnati v skladu z njegovim zakonitim ravnanjem. Višina plače, ki je določena predsedniku sodišča, na izvrševanje teh pristojnosti ne more imeti neposrednega vpliva in zato v tem pogledu tudi ne more v času do odločitve pristojnega sodišča v upravnem sporu povzročiti za pritožnika nepopravljivih posledic.

9.Ker niso dani pogoji za odločitev o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Ob odsotnosti procesnih predpostavk Ustavno sodišče ni odločalo o predlogu za zadržanje izvrševanja izpodbijane odločbe, ker po 58. členu ZUstS lahko zadrži izvršitev izpodbijanega posamičnega akta le v primeru sprejetja ustavne pritožbe.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro šturm ter člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Sklep je sprejel soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Lovro Šturm