Jedro

Tudi za nasprotnega udeleženca velja, da v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če mu je bilo na prvi stopnji omogočeno, da se izjavi o zemljiškoknjižnem predlogu oziroma o vpisu. To pa je drugemu nasprotnemu udeležencu bilo omogočeno in se je o vpisu lahko izjavil v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta dovolila prenos hipoteke, prepoved odtujitve in obremenitve in zaznambe neposredne izvršljivosti na nepremičninah, ki so v sklepu navedene na novega upnika K.M. Zoper ta sklep se je pritožil drugi nasprotni udeleženec po svoji pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je sklep sodišča prve stopnje napačen in v nasprotju z Zakonom o zemljiški knjigi (ZZK-1). Meni, da zemljiškoknjižno dovolilo ni bilo sestavljeno v skladu z 32. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Citira določbe 32. čl. ZZK-1 in 117. čl. ZZK-1. Meni, da tako iz sklepa o vpisu z dne 26.01.2006, kot tudi iz sklepa o zavrnitvi ugovora z dne 23.02.2007 ni razvidno, da bi predlagatelj sodišču predložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega bi izhajalo, da je pravna oseba, ki je izdala zemljiškoknjižno dovolilo, dejansko tisti subjekt, ki je pri relevantnih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisan kot hipotekarni upnik. Če bi sodišče tudi podatke iz zemljiške knjige in pogodbe dosledno primerjalo, bi ugotovilo, da subjekt, ki je izdal zemljiško dovolilo, dejansko ni identičen s subjektom, ki je vpisan kot hipotekarni upnik. Predlagatelja bi moralo pozvati na dopolnitev predloga za vpis. Ker predlogu za vknjižbo niso bile priložene listine, na podlagi katerih se zahteva vpis in druge listine, ki predlogu morajo biti priložene, niso bile podane procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu. Zemljiškoknjižnega dovolila tudi ni podal zakoniti zastopnik prejšnjega hipotekarnega upnika. Zemljiškoknjižno dovolilo je bilo dano 15.04.2005, na ta dan pa M.E. ni bil več zakoniti zastopnik družbe K., saj je bil dne 10.03.2005 nad premoženjem družbe s sklepom Občinskega sodišča Bad Homburg začet insolvenčni oziroma stečajni postopek. Z dnem 10.03.2005 je bilo družbi K. prepovedano razpolagati z njenim sedanjim in bodočim premoženjem za čas trajanja postopka. Navedeno pomeni, da je bil od 10.03.2005 le upravitelj insolvenčnega postopka tisti, ki bi lahko veljavno izstavil zemljiškoknjižno dovolilo. Da je bilo naslovnemu sodišču to znano priča dejstvo, da je bil sklep o vpisu z dne 26.01.2006 vročen neposredno stečajnemu upravitelju g.H. in ne neposredno družbi K.. Po mnenju pritožbe je zemljiškoknjižno dovolilo nično, zato niso bili izpolnjeni pogoji za vpis v zemljiško knjigo. Prav tako iz sklepa o vpisu ni razvidno, ali je navedena EMŠO številka res številka tujega državljana M.K., kar bi tudi sodišče moralo storiti. Nova dejstva in nove dokaze pa je pritožniku dovoljeno v tej pritožbi navajati skladno z določbo 2. odst. 160. čl. ZZK-1. Navedena določba namreč pomeni, da ima udeleženec postopka, ki mu zemljiškoknjižni predlog ni bil vročen oziroma mu ni omogočeno, da bi v postopku na prvi stopnji se izjavil o zemljiškoknjižnem predlogu, v pritožbi pravico navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Ker zakonitemu zastopniku družbe drugega nasprotnega udeleženca, upravitelju insolvenčnega postopka, niti njegovi pooblaščenki v Republiki Sloveniji, ki je vložnica pritožbe in ugovora v tej zemljiškoknjižni zadevi, predlog za vpis prenosa hipoteke, prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznambe neposredne izvršljivosti ni bil vročen, niti zakonitemu zastopniku nasprotnega udeleženca ni bilo drugače omogočeno, da se v postopku na prvi stopnji izjavi o zemljiškoknjižnem predlogu, zato ima pravico v pritožbi predlagati nova dejstva in nove dokaze.

Pritožba ni utemeljena.

Napačno razume pritožnik določilo 2. odst. 160. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 glede prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov. Tudi za nasprotnega udeleženca velja, da v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če mu je bilo na prvi stopnji omogočeno, da se izjavi o zemljiškoknjižnem predlogu oziroma o vpisu. To pa je drugemu nasprotnemu udeležencu bilo omogočeno in se je o vpisu lahko izjavil v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke. V ugovoru bi torej lahko navajal vse, kar sedaj navaja v pritožbi, trdil pa je le, da mu ni bil sklep zemljiškoknjižne referentke pravilno vročen in da vložnik ugovora izpodbija veljavnost pogodbe z dne 02.10.2004, ki je podlaga za vpis. V pritožbi pa drugi nasprotni udeleženec širi razloge in navaja, da je zemljiškoknjižno dovolilo nično, da tega ni podal zakoniti zastopnik prejšnjega hipotekarnega upnika, da zemljiškoknjižni predlog ni skladen s podatki v zemljiški knjigi in da sodišče prve stopnje ni preverilo EMŠO številko za M.K. Gre torej za širitev razlogov, katerih pa pritožbeno sodišče ne more več upoštevati. Preizkus sklepa sodišče prve stopnje pa pokaže, da je ta pravilen, kajti sklep zemljiškoknjižne referentke je bil drugemu nasprotnemu udeležencu vročen, saj je ta zoper sklep vložil ugovor, katerega je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo. Ugotavljanje (ne)skladnosti pogodbe z dne 20.10.2004, ki je podlaga za vpis pa ni v pristojnosti zemljiškoknjižnega sodišča. Pritožba drugega nasprotnega udeleženca je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Obenem pa je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).