Jedro

Tudi po presoji sodišča je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči formalno pomanjkljiva, in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi navedbe, da želi brezplačno pravno pomoč, ne da bi podrobneje navedla opravilno številko zadeve, sodišče, pred katerim se vodi postopek/želi sprožiti postopek, ali drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo zadeve, v zvezi s katero zaproša za brezplačno pravno pomoč, presoja utemeljenosti ali neutemeljenosti njene prošnje ni mogoča.Ker tožnica prošnje ni dopolnila, je tožena stranka svojo odločitev o zavrženju prošnje pravilno oprla na drugi odstavek 67. člena ZUP.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.S sklepom opr. št. Bpp 2085/2024 z dne 20. 12. 2024 je Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (sedaj tožena stranka, v nadaljevanju toženka) kot nepopolno zavrgla prošnjo prosilke (sedaj tožeče stranke, v nadaljevanju tožnice) za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 21. 11. 2024 pri sodišču vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja. Ker je bilo v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedeno le, da se prošnja vlaga za "pravno svetovanje", ni pa tožnica navedla nič konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj pri reševanju katerih bi potrebovala pravno pomoč, je toženka presodila, da je vloga nepopolna in tožnico s pozivom opr. št. Bpp 2085/2024 z dne 4. 12. 2024 pozvala, da v roku 8 dni navede, zakaj in s kakšnim namenom potrebuje pravno svetovanje, z opozorilom, da bo njena prošnja, v kolikor ta ne bo dopolnjena, zavržena. Poziv je bil tožnici vročen dne 6. 12. 2024, tožnica pa svoje prošnje ni dopolnila. Ker je tako vloga ostala nepopolna, jo je toženka ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrgla. Tožnica namreč po presoji toženke ni izkazala, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev (hipotetičnega) dejanskega in pravnega položaja upravičenca, pač pa mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.

Tožbene navedbe

3.Tožnica se z zavrženjem prošnje za brezplačno pravno pomoč ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je bila njena vloga popolna. V vlogi je bilo navedeno, da želi brezplačno pravno svetovanje, in sicer odvetnika. Poziv za dopolnitev vloge je zato nedopusten in nezakonit, nepravilna pa je tudi odločitev toženke o zavrženju. Toženka namreč od nje nima pravice zahtevati, da se izjasni, s kakšnim namenom potrebuje pravno svetovanje. Za to so pristojni odvetniki. Toženki tako iz razloga varstva osebnih podatkov ne namerava posredovati ustrezne dokumentacije, saj bo to dokumentacijo poslala izključno odvetniku. Zavrženje vloge za brezplačno pravno pomoč krši njeno pravico do pravnega sredstva, tudi sicer pa toženka ni pristojna za pravna svetovanja in ni pristojna za odločanje o zadevah in pregledovanje dokumentacije. Vztraja, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč. V vlogi je poleg tega, da zahteva pravno svetovanje, navedla tudi, da zahteva odvetnika, kar pomeni, da je bila njena vloga popolna in konkretna, zato naj sodišče njeni tožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi kot nezakonit.

Odgovor na tožbo

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču dne 10. 3. 2025 posredovala upravni spis zadeve.

Odločitev brez glavne obravnave

5.V predmetni zadevi je sodišče ob upoštevanju prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj v predmetni zadevi dejstva, relevantna za sprejem odločitve, niso bila sporna. Sporno je bilo samo pravno vprašanje, in sicer vprašanje pravilnega pozivanja na dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč po 67. člen ZUP, v takšnih primerih pa zakon sodišču daje izrecno pooblastilo, da odloči brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Sodna presoja

6.Tožba ni utemeljena.

7.Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot nepopolno.

8.Med strankama postopka, glede na tožbene in neprerekane navedbe toženke, ni sporno, da je tožnica dne 21. 11. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na za to to predpisanem obrazcu, pri tem pa je v rubriki "III. Podatki o zadevi" navedla, da zaproša za "brezplačno pravno svetovanje" (pod rubriko "pravna zadeva") ter da želi odvetnika za brezplačno pravno svetovanje (rubrika "navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči"). Prav tako ni sporno, da je toženka na podlagi takšne prošnje tožnico s pozivom opr. št. Bpp 2085/2024 z dne 4. 12. 2024 pozvala na dopolnitev vloge, in sicer jo je pozvala, da naj tožnica pojasni zakaj in s kakšnim namenom potrebuje pravno svetovanje, hkrati pa jo je poučila še, da bo v primeru nedopolnitve vloge, njena vloga zavržena. Tožnica na poziv za dopolnitev vloge ni odgovorila, toženka pa je posledično njeno vlogo kot nepopolno zavrgla s sklepom opr. št. Bpp 2085/2024 z dne 20. 11. 2024, ki je predmet presoje v predmetnem upravnem sporu.

9.Za tožnico v postopku pred sodiščem ostaja sporno, ali je toženka tožnico pravilno pozvala na dopolnitev vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter ali je nato takšno vlogo pravilno zavrgla, ker tožnica le-te ni dopolnila v skladu z napotki toženke vsebovanimi v pozivu za dopolnitev, in sicer ni pojasnila, zakaj konkretno vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, s kakšnim namenom, prav tako ni obrazložila dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč.

10.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Ker ZBPP nima splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba v tem pogledu upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem med drugim navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Tako določbo ima tudi ZBPP, ki v drugem odstavku 32. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP, med drugim tudi "podatke o zadevi” (4. alineja). Glede na zakonsko ureditev so "podatki o zadevi” obvezna sestavina vloge, zato mora organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP).

11.Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi”, iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta ZUP in ZBPP. Gre za najosnovnejše podatke brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko "III. Podatki o zadevi” sicer zaradi omejenosti prostora ne omogoča obširnejših navedb, omogoča in zahteva pa formalno oznako zadeve, torej vsaj opravilno številko in vrsto spora ali navedbo konkretnih podatkov v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Slednji predstavljajo nujno sestavino vloge v smislu 66. člena ZUP. Drugače velja za podatke, ki presegajo najosnovnejši obseg in ne pomenijo več temeljnih podatkov: ti so predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja. ZUP torej razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov, ter jo je zato potrebno zavreči (67. člen ZUP) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka, v tem primeru pa mora organ odločiti na podlagi podatkov v vlogi oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.

12.Kot že obrazloženo in kot v zadevi ni sporno je tožnica v prošnji na obrazcu pod rubriko "pravna zadeva" vpisala "brezplačno pravno svetovanje", pri tem pa ni navedla opravilne številke zadeve, postopka ali sodišča pred katerim potrebuje brezplačno pravno pomoč, prav tako ni navedla nobenih drugih konkretnih podatkov o zadevi za katero zaproša za brezplačno pravno pomoč. Tega ni navedla niti pod rubriko "navedba želene vrste, oblike on obsega brezplačne pravne pomoči", kamor je lastnoročno vpisala zgolj "želim odvetnika za brezplačno pravno svetovanje." Glede na jasno določbo drugega odstavka 32. člena ZBPP je tožničina prošnja formalno pomanjkljiva, saj ne izpolnjuje vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidenih podatkov. Poziv toženke za dopolnitev je bil zato po presoji sodišča pravilen in zakonit. Tudi po presoji sodišča je bila tožničina prošnja formalno pomanjkljiva, in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi navedbe, da želi brezplačno pravno pomoč, ne da bi podrobneje navedla opravilno številko, sodišče pred katerim se vodi postopek/želi sprožiti postopek ali drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo zadeve, v zvezi s katero zaproša za brezplačno pravno pomoč, presoja utemeljenosti ali neutemeljenosti njene prošnje ni mogoča. Že ta pomanjkljivost podatkov o zadevi je utemeljevala poziv toženke na popravo oziroma dopolnitev prošnje na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP.

13.Po ugotovitvi, da tožničina prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, je toženka pravilno tožnico pozvala k odpravi pomanjkljivosti in ji naložila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter jo opozorila tudi na pravno posledico - zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. Ni sporno, da tožnica prošnje ni dopolnila, zato je toženka pravilno svojo odločitev o zavrženju oprla na drugi odstavek 67. člena ZUP. Sodišče se v tem oziru v celoti sklicuje na navedbe toženke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ter jih v izogib ponavljanju povzema kot pravilne (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

14.Glede na zgoraj obrazloženo je odločitev toženke o zavrženju tožničine prošnje pravilna. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo ter odločilo kot izhaja iz izreka.

15.Izrek o stroških postopka je odpadel, saj jih nobena stranka ni priglasila.

-------------------------------

1UPRS sodba opr. št. I U 1153/2021-15 z dne 24. 9. 2021.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32 ,32/1, 32/2, 32/2-4

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 67, 67/1, 67/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.