Jedro

Trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije revident ni izpolnil samo z navedbo sporne vrednosti v reviziji.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 1. 4. 2009 vložila revizijo. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5. 5. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da se upravičenki A.A. za tam navedene nepremičnine prizna odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 1.058.887,19 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V uvodu revizije sicer navaja sporno vrednost (punctum) v znesku 50.000 EUR, vendar tega zneska ne utemelji. Tega ni storil niti v tožbi, v kateri sporne vrednosti niti ni navajal. V uvodu revizije navedena sporna vrednost pa tudi ne izhaja iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v obravnavanem upravnem sporu.

6. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentovi strani, ta pa tega bremena ni izpolnil samo z navedbo sporne vrednosti v reviziji, niso podani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.