Jedro

Preiskovalnega sodnika praviloma vežejo predlogi strank glede tega, katera preiskovalna dejanja bo opravil, lahko pa po lastni presoji izvede tudi preiskovalna dejanja, ki jih nista predlagala državni tožilec ali obramba.

Izrek

Zahteva zagovornice obd. V.D. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 13.8.2004 po določbi 2. odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo pripor obd. V.D.-ju iz pripornih razlogov begosumnosti ter ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP do 15.11.2004 do 12.35. ure. Zoper obdolženca je v teku preiskava zaradi dveh kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili po 2. in 1. odstavku 196. člena KZ.

Zagovornica obd. V.D., odvetnica M.N. iz C., je dne 25.8.2004 vložila zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obdolženca podaljšani pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga Vrhovnemu sodišču, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Meni, da v zahtevi zatrjevane protispisnosti niso podane.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Z navedbo, da je protispisna ugotovitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa glede okoliščine, da je potni list, s katerim se izkazuje obd. V.D., ponarejen in s trditvijo o protispisnosti ugotovitve, da iz izpisov prestreženih telefonskih razgovorov med 7. in 15.5.2004 izhaja, da sta se obd. L. in obd. D. "spet dogovarjala za nakup mamil, da se je L. z D. dogovoril, da bo ta poskrbel za prevoz in sta se zaradi tega sestala 15.5.2004 v L., ko naj bi L. D.-ju izročil 6.500 EUR za mamilo", vložnica zahteve uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta kršitev je po navedbah zahteve podana tudi glede zatrjevanj, da se je obdolženi L. za posredovanje pri nakupu mamil dogovarjal z obd. D. in neidentificiranim moškim z imenom J. Zaključek, da identiteta obd. V.D. ni ugotovljena, je sodišče oprlo na dejstvo, da je potni list, s katerim se izkazuje, ponarejen, ker po sporočilu pristojnih organov BiH taka oseba ne obstaja. Iz podatkov kazenskega spisa (list. št. 87 in 88) sledi, da oseba V.D. z osebnimi podatki, razvidnimi iz potnega lista, na območju Federacije BiH in Republike Srbske ne obstaja. Po ugotovitvah enote Urada visokega predstavništva BiH (ACCU - Anti Corruption ald Crime Unit) gre v tem primeru za prirejen potni list. V originalnem dokumentu so vstavljeni lažni osebni podatki. S preiskavo potnega lista, ki jo je odredila preiskovalna sodnica, opravil pa Center za forenzične preiskave Uprave kriminalistične policije v Ljubljani, je bilo prav tako ugotovljeno, da je obrazec spornega dokumenta pristen, da je biografska stran ustrezno izpolnjena in da na njem ni znakov prenarejanja. Takšno ugotovitev je sodišče sprejelo, vendar je na podlagi ostalih podatkov upravičeno sklepalo, da gre za ponarejen potni list, ker so v sicer originalni obrazec potnega lista vnešeni lažni podatki. V posledici tega je tudi utemeljeno presodilo, da obdolženčeva istovetnost ni ugotovljena ter da ta okoliščina kot tudi ostale ugotovljene okoliščine, ki zadevajo odsotnost naveznih okoliščin v Sloveniji, dejstvo, da njegovo bivališče ni poznano in da neprestano potuje po državah zahodne Evrope ter bivše Jugoslavije, dajejo podlago za zaključek o obstoju pripornega razloga begosumnosti iz 1. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Zato zatrjevana protispisnost ni podana. Prav tako ni utemeljena le posplošena ocena zahteve, da okoliščina, povezana z obdolženčevim neprestanim potovanjem, ne dokazuje prav nobene begosumnosti. Posebej še, ker jo zahteva presoja samo zase, ne da bi upoštevala vse ostale ugotovljene okoliščine.

Tudi stališče vložnice zahteve, da je preiskovalna sodnica presegla pravice po ZKP, ker je odredila pregled potnega lista in s tem podvzela ravnanje, ki je v pristojnosti državnega tožilstva, ni utemeljeno. Načelo akuzatornosti v stadiju preiskave ni dosledno izpeljano. Preiskava se sicer opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, na katerega se nanaša sklep o preiskavi (1. odstavek 175. člena ZKP). Ko pa je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen ZKP). To pomeni, da preiskovalnega sodnika praviloma vežejo predlogi strank glede tega, katera preiskovalna dejanja bo opravil, ne pa vselej. Zato lahko po lastni presoji izvede preiskovalna dejanja, ki jih nista predlagala državni tožilec ali obramba. To sledi tudi iz določb 1. in 2. odstavka 182. člena ZKP, po katerih preiskovalni sodnik, preden konča preiskavo, preskrbi podatke o obdolžencu, ne da bi bili predhodno podani predlogi strank. Glede na veljavno zakonsko ureditev položaja in pristojnosti preiskovalnega sodnika, ni mogoče sprejeti naziranja, da so v obravnavani zadevi bile te pristojnosti prekoračene.

Utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivi dejanji, ki sta mu očitani, izpodbijani sklep opira tudi na izpise prestreženih telefonskih pogovorov. Ugotavlja, da potrjujejo dogovarjanje obd. M.L. z obd. V.D. in neidentificiranim moškim, imenovanim J., za posredovanje pri nakupu mamil, za prevoze pa z M.Š. in obd. J.P. Tudi zaključek, da sta se obdolženca L. in D. med 7. in 15.5.2004 dogovarjala za nakup mamil, sodišče izpeljuje iz podatkov, ki jih vsebujejo izpisi prestreženih telefonskih pogovorov.

Zahteva trdi, da iz telefonskih pogovorov med 7. in 15.5.2004 ne izhaja, da se kdorkoli dogovarja za dobavo in prevoz mamil in poudarja, da takšne vsebine razgovorov ni mogoče najti niti z zelo širokim tolmačenjem. Prav tako ni mogoče ugotoviti s pregledom izpisov telefonskih pogovorov, da se je obd. L. dogovarjal za posredovanje pri nakupu mamil, zaseženih M.Š., z obd. D. in J. S temi navedbami zahteva ne izpodbija dejstva, da so telefonski pogovori med navedenima obdolžencema bili opravljeni, pač pa nakazuje, da njihova vsebina ne dovoljuje zaključka, da je šlo za dogovarjanje za dobavo in prevoz mamil. Zahteva prezre, da izpodbijani sklep, ko ugotavlja obstoj utemeljenega suma, navedene dokaze povezuje z drugimi okoliščinami, ki so potrjene z ostalimi zbranimi podatki in dokazi. S tem, ko ne soglaša z oceno vsebine posnetih telefonskih pogovorov, zahteva z navedbami, ki tudi sicer niso dovolj konkretizirane, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP). Zato nima prav, da gre za protispisnost in za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Zatrjevana kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Napadeni sklep vsebine izpisov prestreženih telefonskih pogovorov ne povzema v nasprotju z njihovo dejansko, temveč jo ocenjuje drugače kot zahteva.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnica zahteve. Zato je zahtevo zagovornice obd. V.D. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).