Jedro

Predmet pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne, ki sta jo sklenili pravna oseba kot naročnik in A. d.o.o. kot izvajalec, je upravljanje z dokumentarnim gradivom ter urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, bistvo pogodbe pa ni v številu delavcev, ki bi te storitve opravljali, temveč v vsebini njihovega dela.

Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da pri sklenjeni pogodbi ni šlo zgolj za posredovanje dela delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi A. d.o.o., temveč je ta družba kot izvajalka preko svojih zaposlenih organizirala in vodila delo glavne pisarne pri storilki pravni osebi. Zato po presoji višjega sodišča ne gre za pogodbo o posredovanju delavcev po 62. členu ZDR-1, pri kateri je bistvo pogodbene obveznosti delodajalca v tem, da uporabniku zagotovi potrebno število delavcev, temveč gre dejansko za podjemno pogodbo, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal in je bistvo pogodbene obveznosti v tem, da je dogovorjeni posel opravljen. Tako se pritožbene navedbe, da gre za klasično podjemno storitveno pogodbo, ki jo izvajalec opravlja z naročnikovim orodjem, izkažejo za utemeljene, saj gre dejansko za opravo storitve, pri kateri je bila izvajalcu omogočena uporaba sredstev storilke pravne osebe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilki ustavi in stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Ljubljana, je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilki spoznala za odgovorni storitve prekrška po 4. alineji prvega odstavka 178. člena Zakona o urejanju trga delavcev (ZUTD) in pravni osebi izrekel globo v znesku 10.000,00 EUR, odgovorni osebi pa globo v znesku 4.000,00 EUR. Obema je naložil tudi plačilo sodne takse (pravni osebi v višini 1.000,00 EUR in odgovorni osebi v višini 400,00 EUR). Po vloženi zahtevi za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo razsodilo, da se storilkama namesto globe izreče opomin in namesto sodne takse v višini 1.000,00 EUR oziroma 400,00 EUR storilkama naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR, za postopek pred sodiščem prve stopnje pa sodne takse ni določilo.

2.Zoper sodbo sta storilki po zagovorniku pravočasno vložili pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Višjemu sodišču predlagata, da odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da ugotovi, da ni podana odgovornost pritožnic za očitani prekršek ter ju oprosti vseh očitkov in postopek ustavi. Bistvo pritožbenih navedb je v tem, da je storilka pravna oseba z družbo A. d.o.o. sklenila podjemno storitveno pogodbo za izvedbo posla, ki se nanaša procese glavne pisarne, in ne pogodbe za izvajanje dejavnosti agencije za zagotavljanje delavcev uporabniku, saj ni potrebovala in iskala napotenih delavcev, temveč je celoten proces izvajanja glavne pisarne predala družbi A. d.o.o., ki je v izvajanje vključila svoje delavce.

3.Prekrškovni organ odgovora na pritožbo ni podal.

4.Ob preizkusu razlogov sodbe v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 ter ob upoštevanju, da se na podlagi šestega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku, višje sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

5.Storilkama se očita kršitev drugega odstavka 166. člena ZUTD, ker je storilka odgovorna oseba kot zakonita zastopnica storilke pravne osebe v imenu, na račun, v korist in s sredstvi storilke pravne osebe sprejela pet napotenih delavcev od delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, vendar za opravljanje te dejavnosti nima dovoljenja in ni vpisan v register ali evidenco. Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je po prvem odstavku 163. člena ZUTD vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

6.Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče po dopolnitvi dokaznega postopka (v katerem je vpogledalo v celotno spisovno dokumentacijo in zaslišalo storilko odgovorno osebo ter priče B. B., C. C., D. D. in E. E.) kot nesporno ugotovilo, da je storilka pravna oseba izvedla postopek javnega naročanja, katerega vsebina je bila opredeljena kot "Opravljanje storitve glavne pisarne", v katerem je bila izbrana pravna oseba A. d. o. o., s katero je storilka pravna oseba sklenila Pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne 000/2020 z dne 27. 1. 2021 ter da je bilo v času storitve prekrška na lokaciji storilke pravne osebe pet delavcev, ki so bili zaposleni v družbi A. d. o. o., ki nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in ni vpisana v register ali evidenco. Ugotovilo je tudi, da uradno družba A. d. o. o. ni agencija za zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku, saj bi v tem primeru imela dovoljenje in bi bila vpisana v ustrezen register. Na podlagi izjav, podanih na inšpekcijskih pregledih, navedb v zahtevi za sodno varstvo, zagovora storilke odgovorne osebe in izpovedb zaslišanih prič pa je ugotovilo, da so delavci družbe A. d. o. o. opravljali delo v prostorih storilke pravne osebe ter so pri delu, ki spada v del delovnega procesa storilke pravne osebe, uporabljali delovna sredstva, ki jih je priskrbela storilka pravna oseba, zaradi česar je ugotovilo obstoj enega od obeh alternativno določenih pogojev iz prvega odstavka 163. člena ZUTD in zaključilo, da gre v konkretnem primeru za zagotavljanje dela delavcev uporabniku. Ugotovilo je, da je prekrškovni organ pravilno uporabil materialni predpis ter pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, zaradi obstoja posebnih olajševalnih okoliščin pa je storilkama namesto globe izreklo opomin.

7.Za ugotovitev, ali gre v obravnavani zadevi za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, je potrebno opraviti vsebinsko presojo Pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne 000/2020, ki sta jo 29. 1. 2021 sklenili storilka pravna oseba kot naročnik in A. d. o. o. kot izvajalec, katere vsebino je v odločbi o prekršku povzel že prekrškovni organ. Iz povzetih določb pogodbe izhaja, da je predmet te pogodbe upravljanje z dokumentarnim gradivom ter urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, bistvo pogodbe pa ni v številu delavcev, ki bi te storitve opravljali, temveč v vsebini njihovega dela. S pogodbo se je namreč izvajalec med drugim obvezal, da bo svoje naloge opravil strokovno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka; da bo izvedel svoje obveznosti po pravilih stroke in organiziral delovni proces na način, da bodo storitve izvedene skladno s specifikacijami in zahtevanimi normativi ter zato angažiral potrebno število oseb; da bo imenoval vodjo delovne skupine, ki bo vsakodnevno skrbela za organizacijo dela te delovne skupine pri naročniku in izvajala nadzor nad opravljenim delom; da bo izvajal nadzor nad delom in poročal naročniku o opravljenih storitvah ter ga obvestil o morebitnih nepravilnostih. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da pri sklenjeni pogodbi ni šlo zgolj za posredovanje dela delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi A. d.o.o., temveč je ta družba kot izvajalka preko svojih zaposlenih organizirala in vodila delo glavne pisarne pri storilki pravni osebi. Zato po presoji višjega sodišča ne gre za pogodbo o posredovanju delavcev po 62. členu Zakona o delovnih razmerjih, pri kateri je bistvo pogodbene obveznosti delodajalca v tem, da uporabniku zagotovi potrebno število delavcev, temveč gre dejansko za podjemno pogodbo, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal in je bistvo pogodbene obveznosti v tem, da je dogovorjeni posel opravljen. Tako se pritožbene navedbe, da gre za klasično podjemno storitveno pogodbo, ki jo izvajalec opravlja z naročnikovim orodjem, izkažejo za utemeljene, saj gre dejansko za opravo storitve, pri kateri je bila izvajalcu omogočena uporaba sredstev storilke pravne osebe.

8.Sodišče prve stopnje je tako na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo določbo predpisa, ki določa prekršek (4. alinejo prvega odstavka 178. člena ZUTD), zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in postopek o prekršku ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, saj ni dokazano, da sta storilki sprejeli napotene delavce od delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Posledično je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).

-------------------------------

1Primerjaj svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča RS VIII SM 2/2021 z dne 5. 10. 2021.

Zveza:

Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 163, 163/1, 166, 166/2, 178, 178/1, 178/1-4 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 136, 136/1, 136/1-5 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 62

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.