Posredovanje podatkov iz registra stalnega prebivalstva

Datum

26.11.2024

Številka

07120-1/2024/409

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Upravne enote, Zbirke osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti v vednost prejel vaše zaprosilo za mnenje. Posredovali ste nam zahtevo vlagatelja za posredovanje podatka o prebivališču, EMŠO, davčni številki ali datumu rojstva tožene stranke. Pravni interes je vlagatelj izkazal s kopijo prve strani sklepa sodišča, ki mu nalaga, da v roku 30 dni sodišču posreduje identifikacijske podatke tožene stranke. Iz Registra stalnega prebivalstva izhaja, da obstajata dve osebi z istim imenom in priimkom in nas prosite za mnenje, kako ugotoviti, katera osebe je prava in katere od navedenih podatkov lahko posredujete (EMŠO, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva).

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Predlagamo vam, da vlagatelja pozovete k dopolnitvi vloge na način, da poda dodatne informacije, ki bi vam lahko pomagale opredeliti konkretnega posameznika, npr. kraj prebivanja, šolska izobrazba ali kakšen drug identifikacijski podatek, ki se skladno z 11. členom Zakona o centralnem registru prebivalstva vodi v centralnem registru prebivalstva. Če vlagatelj ne bo ustrezno dopolnil vloge, jo je treba zavrniti z obrazložitvijo, da osebe v tem konkretnem primeru ni mogoče identificirati zgolj po imenu in priimku.

IP meni, da lahko vlagatelju, če ustrezno dopolni vlogo, posredujete naslov tožene stranke.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP je v nezavezujočem mnenju št. 07120-1/2023/41 z dne 3. 2. 2023 poudaril, da je tožnik v pravdnem postopku na podlagi izkazanega pravnega interesa oziroma zakonitega interesa upravičen, da od upravne enote pridobi naslov tožene stranke, ne glede na to, kdo je ta oseba; verodostojen sklep sodišča za dopolnitev tožbe je lahko ustrezen izkaz pravnega oziroma zakonitega interesa. IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožeči stranki še pred začetkom pravde omogočala, da neposredno oziroma samostojno pridobi EMŠO (ali kot v vašem primeru, tudi datum rojstva) tožene stranke iz zbirk, katerih osebne podatke uporabnikom po zakonu zagotavljajo upravne enote. Več o tem lahko preberete v citiranem mnenju.

Kot smo dodatno izpostavili v mnenju, bi se lahko IP do konkretnega primera opredelil v konkretnem inšpekcijskem oz. pritožbenem postopku. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc (sem spada tudi predmetna zbirka osebnih podatkov) ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ, torej IP.

V zvezi z vprašanjem, kako ugotoviti, katera oseba je prava, glede na to, da obstajati dve osebi z istim imenom in priimkom, vam predlagamo, da vlagatelja pozovete k dopolnitvi vloge na način, da poda dodatne informacije, ki bi vam lahko pomagale opredeliti konkretnega posameznika, npr. kraj prebivanja, šolska izobrazba ali kakšen drug identifikacijski podatek, ki se skladno z 11. členom Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 3/22 – ZDeb in 32/24, ZCRP) vodi v centralnem registru prebivalstva. Če vlagatelj ne bo ustrezno dopolnil vloge, jo je treba zavrniti z obrazložitvijo, da osebe v konkretnem primeru ni mogoče identificirati zgolj po imenu in priimku. Predlagamo vam tudi, da se prepričate o verodostojnosti podanega dokazila glede na to, da je vlagatelj predložil zgolj prvo stran listine.

Dodajamo, da ima sodišče zakonsko pooblastilo, da pridobi podatke s strani vseh upravljavcev, če osebe ne bo mogoče identificirati na podlagi CRP (npr. na podlagi 10. člena Zakona o pravdnem postopku[1]). Odvetnik bi lahko na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu[2] zahtevane podatke pridobil tudi s strani delodajalca, ki je v konkretnem primeru državni organ (glej npr. mnenje št. 07121-1/2021/2202 z dne 9. 11. 2021). Poudarjamo pa, da podatek o EMŠU, datumu rojstva in stalnem prebivališču niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ki bi jih posameznik lahko pridobil na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja[3] s strani konkretnega delodajalca.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US, 3/22 – ZDeb in 92/24 – odl. US, ZPP).

[2]Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22, ZOdv).

[3]Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22, ZDIJZ).