Jedro

Za dokaz prenosa terjatve v skladu s sodno prakso zadošča overjen podpis odstopnika terjatve.

Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskih zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku in ne petletnem, kot vztraja dolžnica v pritožbi.

Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo tretji odstavek 20. a člena ZIZ ; pravilno je pojasnilo, da je upnik v skladu z 10. členom Kreditne pogodbe z enostransko izjavo razdrl pogodbo, ker je bila kreditojemalka (dolžnica) v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih anuitet (da dolžnica ne bi bila v zamudi s plačilom dveh zaporednih anuitet v ugovoru ni niti zatrjevala niti izkazala) in ker dolžnica tudi v dodatnem 15-dnevnem roku, ki ji ga je s pisnim obvestilom določila banka, zapadlih obveznosti ni poravnala.

Pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, ni podana. Sodišče prve stopnje je upnikov odgovor na ugovor dolžnici sicer res vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in ne že pred izdajo tega sklepa, vendar zaradi tega dolžnici njena pravica do izjave ni bila kršena, saj sodišče prve stopnje pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora ni oprlo oziroma upoštevalo nobenih novih dejstev, ki bi jih upnica navedla v odgovoru na ugovor.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo dolžničinemu ugovoru in sklep o izvršbi I 314/2023 z dne 10. 2. 2023 razveljavilo v drugi alineji I. točke izreka za znesek 8.604,25 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, obračunanih do 30. 1. 2023, in izvršbo v tem delu ustavilo ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu pa je dolžničin ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in upniku naložilo, da v roku osem dni povrne dolžnici odmerjene stroške za ugovor v višini 87,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je stroškovni predlog zavrnilo (III. točka izreka).

2.Dolžnica po pooblaščeni odvetniški družbi vlaga zoper citirani sklep pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sklep izpodbija v zavrnilnem in stroškovnem delu (II. in III. točka izreka). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in ugovoru ugodi ter sklep o izvršbi z dne 10. 2. 2023 v celoti razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, oziroma podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa upniku naloži v plačilo stroške ugovornega in pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pod točko 2.A pritožbe uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji je sodišče prve stopnje upnikov odgovor na ugovor, na katerega se je oprlo in mu je sledilo, vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, s čimer je kršilo njeno pravico do izjave. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 713/2017.

Pod točko 2.B pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo drugi odstavek 51. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in je nepravilno zavrnilo ugovorni razlog neobstoja aktivne legitimacije ter zaključilo, da je upnik izkazal prehod terjatve nanj, čeprav Pogodba o potrditvi odstopa z dne 15. 6. 2020, na kateri je overjen podpis, ni v notarskem zapisu. Glede na to, da je Kreditna pogodba z dne 23. 6. 2009, ki predstavlja izvršilni naslov, v notarskem zapisu, bi morala biti tudi pogodba o odstopu terjatve v isti obliki. Ker se je s pogodbo o odstopu spremenil upnik (imetnik terjatve), to predstavlja spremembo v smislu drugega odstavka 51. člena OZ, prvi odstavek 24. člena ZIZ, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, pa te določbe OZ ne nadomešča. Obrazložitev sodišča prve stopnje je v tem delu povsem nerazumna, nerazumljiva in v nasprotju z drugim odstavkom 51. člena OZ.

Pod točko 2.C pritožbe uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) glede zavrnitve njenega ugovora zastaranja glavnice, ker je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje navedlo, da je neposredno izvršljiv notarski zapis primerljiv sodni poravnavi, kar naj bi bilo tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, pri tem pa odločbe Vrhovnega sodišča RS ni citiralo. Tudi sicer pa je stališče sodišča prve stopnje glede zastaranja pravno zmotno in glede na določbe OZ in 125. člen URS velja zastaralni rok 5 (in ne 10) let.

Pod točko 2.Č pritožbe podaja očitek o materialnopravno zmotnem zaključku sodišča prve stopnje o izkazani zapadlosti terjatve in uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je v tem delu nejasen in nerazumljiv ter se ga ne da preizkusiti. Upnik tudi ni izkazal zapadlosti terjatve, ker odstop od pogodbe ni bil izvršen pravilno in zakonito. Upnik bi moral v odstopu od pogodbe pojasniti in obrazložiti pogoje za odstop, to je neplačilo dveh zaporednih obrokov. Na njemu je dokazno breme, da je izpolnitev pogojev za izvedbo odstopa od pogodbe konkretizirano trdili že v samem opominu oziroma vsaj v predlogu za izvršbo oziroma v odgovoru na dolžničin ugovor. Upnik pa niti v pisnih obvestilih z dne 27. 12. 2013 in z dne 8. 3. 20136 niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ni zatrjeval in dokazal izpolnitve pogojev za predčasno zapadlost kredita. V zvezi s tem se sklicuje na 20.a člen ZIZ in na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2194/2018.

Pod točko 2.D graja zavrnitev njenega dokaznega predloga o postavitvi izvedenca finančne stroke, ki ga je dolžnica predlagala glede ugotovitve, ali je terjatev dejansko še odprta ali poplačana. Dolžnica je namreč trdila, da je bil dolg že poplačan in je opredelila skupno višino izvedenih plačil, nima pa dolžnica strokovnega znanja, da bi lahko sama izračunavala pogodbene obresti in opravljala poračune opravljenih delnih plačil na račun izterjevane terjatve ter presojala pravilnost upnikovih izračunov in podala bolj konkretizirane navedbe. Dejansko stanje je ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno. Zato ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnica v zvezi z ugovorom višine oziroma prenehanja terjatve ni podala dovolj argumentiranih in konkretiziranih navedb.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

6.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova v zavrnilnem (II. točka izreka) in stroškovnem (III. točka izreka) delu. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano):

-upnik je v predlog za izvršbo vložil 1. 2. 2023 na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa SV 596/2009 z dne 24. 6.2009 Kreditne pogodbe št. 90623434610 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve upnika z ustanovitvijo hipoteke, ki sta del neposredno izvršljivega notarskega zapisa;

-sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi z dne 10. 2. 2023 zaradi izterjave upnikove izvršljive denarne terjatve (v znesku 69.876,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2023 dalje do plačila, v znesku 10.742,86 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, obračunanih do 30. 1. 2023, in izvršilnih stroškov predloga za izvršbo in nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi) na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke C. C. SV 596/2009 z dne 24. 6. 2009 (v nadaljevanju notarski zapis);

-v izvršilnem naslovu je naveden upnik A. d. d. (upnikova pravna prednica), ki je na podlagi Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 15. 6. 2020 (v nadaljevanju Pogodba o potrditvi odstopa), na kateri je podpis odstopnika terjatve (A. d. d. - upnikova pravna prednica) notarsko overjen,1 odstopil svojo terjatev iz naslova Kreditne pogodbe št. 90623434600 z dne 23. 6. 2009 do dolžnice z vsemi pravicami, vključno s pravico terjati obresti in drugimi zahtevki in zavarovanju, družbi B. d. o. o. (sedanji upnik); upnik je k predlogu za izvršbo priložil tudi izpis seznama odplačno odstopljenih terjatev do dolžnice;

-iz notarskega zapisa je razvidno: (-) zasebna listina Kreditna pogodba št. 90623434610 z dne 23. 6. 2009 (v nadaljevanju Kreditna pogodba) je bila predložena notarki za potrditev v notarskem zapisu in je notarka ugotovila, da Kreditna pogodba izpolnjuje pogoje za potrditev v notarskem zapisu in jo je tako preizkusila v skladu s 49. in 50. členom Zakon o notariatu; (-) Kreditna pogodba je bila potrjena in spojena z notarskim zapisom na predpisan način in je postala njegov sestavni del; (-) dolžnica, ki se je zavezala kot dolžnica, solidarna porokinja in plačnica, je soglašala z neposredno izvršljivostjo; (-) notarka je opozorila, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje pisna izjava upnice dolžnici, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti; (-) določena je doba vračila posojila izvršljive denarne terjatve upnikove pravne prednice v 96 mesečnih anuitetah, od katerih bi zadnja zapadla 26. 6. 2017;

-v Kreditni pogodbi je opredeljena glavnica kredita v znesku 100.800,00 EUR z dobo vračanja 96 mesecev in pogodbene obresti ter njihova višina (2. člen). Dolžnica se je zavezala tudi za plačilo zamudnih obresti v primeru, če kreditojemalka ne poravna pravočasno zapadlih obveznosti, in sicer od dneva zapadlosti do dneva plačila (7. člen). Banka pa lahko zahteva plačilo preostalih anuitet pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih anuitet. Pred izjavo, da razdira pogodbo banka kreditojemalcu s pisnim obvestilom določi primeren rok, najmanj 15 dni, za plačilo zapadlih obveznosti. Banka lahko razdre pogodbo samo, če kreditojemalec ne plača zapadlih obveznosti v navedenem dodatnem roku (10. člen);

-upnikova pravna prednica (banka) je dolžnici posredovala Obvestilo o odpovedi kreditne pogodbe št. 90623434610 z dne 8. 3. 2013 (v nadaljevanju Obvestilo o odpovedi), v katerem je obvestila dolžnico, da razdira pogodbo, ker ni poravnala zapadlih obveznosti in jo obvestila, da dolg na dan 8. 3. 2013 znaša 71.034,22 EUR, in da je 15-dnevni rok po opominu št. 4 (obvestilo z dne 27. 12. 2012) potekel; dolžnica je obe obvestili prejela;

-upnik je k predlogu za izvršbo predložil tudi: (-) izračun stanja terjatve na dan 30. 1. 2023 v višini 69.876,92 EUR in stanje obračunanih obresti v višini 10.742,83 EUR, (-) obračun obresti od glavnice od 8. 3. 2013 do 30. 1. 2023, (-) izpis in obračun rednih obresti po kreditu, obračunanih od 27. 7. 2009 do 8. 3. 2013, (-) izpis zamudnih obresti po kreditu od 27. 11. 2010 do 8. 3. 2013, (-) datume in zneske dolžničinih plačil po 8. 3. 2013 do 19. 12. 2022 in (-) kartico prometa za obdobje od 27. 7. 2009 do 8. 3. 2013, iz katere je razviden znesek dolžničinih plačil v tem obdobju, datum plačil in način poračunavanja upnikove terjatve po Kreditni pogodbi, in sicer je dolžnica v tem obdobju poravnala 88.063,00 EUR, obveznosti v breme dolžnice z izračuni zapadlih terjatev in obresti pa so v tem obdobju znašale 159.097,40 EUR;

8.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta ugovora aktivne legitimacije in zastaranja neutemeljena, ter ugotovilo, da iz notarskega zapisa izhaja izpolnjen pogoj izvršljivosti in je upnik dokazal tudi zapadlost terjatve, dolžnica pa višini in obstoju terjatve ni obrazloženo in konkretizirano ugovarjala. Zato je dolžničin ugovor (razen v delu delnega zastaranja zakonskih zamudnih obresti3) zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom in razlogom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora (v delu glede ugovorov aktivne legitimacije, zastaranja in zapadlosti terjatve) oziroma neobrazloženosti ugovora (v delu glede ugovora višine oziroma prenehanja terjatve).

Glede bistvenih kršitev določb postopka

9.Pritožbeno uveljavljena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, ni podana. Sodišče prve stopnje je upnikov odgovor na ugovor dolžnici sicer res vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in ne že pred izdajo tega sklepa, vendar zaradi tega dolžnici njena pravica do izjave ni bila kršena, saj se sodišče prve stopnje pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora ni oprlo oziroma upoštevalo nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi jih upnica navedla šele v odgovoru na ugovor. Pri presoji ugovorov aktivne legitimacije in zastaranja ter vprašanja zapadlosti terjatve je šlo zgolj za v ugovoru izpostavljena pravna vprašanja na podlagi dejstev, zatrjevanih že v predlogu za izvršbo in na podlagi listin, ki jih je k predlogu za izvršbo predložil upnik in ki so bile dolžnici vročene skupaj s sklepom o dovolitvi izvršbe in predlogom za izvršbo, vsebine teh listin pa dolžnica v tem delu ugovorno ni izpodbijala, upnica pa je v odgovoru na ugovor nasprotovala le dolžničinim pravnim naziranjem. Pravica do izjave načelno sicer zajema tudi pravico do opredelitve glede pravnih vprašanj in v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje res zavzelo pravna stališča, ki so v bistvenem enaka kot stališča upnika iz njegovega odgovora na ugovor in tako ni pritrdilo dolžničinim v ugovoru navedenim pravnim stališčem. Vendar zgolj zato pravica do izjave dolžnici, ker ji pred izdajo izpodbijanega sklepa upnikov odgovor na njen ugovor ni bil vročen, ni bila kršena, saj gre za uporabo prava in ustaljena stališča v sodni praksi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Pri presoji ugovora glede višine oziroma prenehanja terjatve pa je sodišče prve stopnje dolžničine ugovorne navedbe v tem delu pravilno štelo za neobrazložene in nekonkretizirane.4 Dolžnica je v ugovoru zgolj splošno ugovarjala višini in obstoju terjatve5 in ni ponudila konkretnih dejstev, s katerimi bi nasprotovala vsebini po upniku predloženih listin o višini terjatve, nobenega konkretnega izračuna obresti, ki bi obrazloženo nasprotoval višini glavnice in višini obračunov obresti, glede katerih je upnik k predlogu za izvršbo predložil dokaze (natančneje glej sedmo alinejo 7. točke obrazložitve tega sklepa), niti ni trdila, da je izračun obresti napačen ali pa da datum zamude ne drži. Zato je glede na dolžničine ugovorne trditve v zvezi z (ne)obstojem oziroma višino terjatve pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobrazloženosti ugovora.

10.Gleda na navedeno je neutemeljen tudi nadaljnji očitek o nepravilni zavrnitvi dolžničinega dokaznega predloga o postavitvi izvedenca finančne stroke. Dolžnica je predlagala izvedenca finančne stroke z namenom, da ugotovi dejansko stanje dolga. Ker so bili dolžnici na voljo vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna dolga,6 tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnica bi morala navesti, v čem konkretno so upnikov obračun dolga, upnikovo upoštevanje dolžničinih plačil in obračun obresti napačni, kar bi šele lahko dokazovala z izvedencem, saj ne gre za tako zahtevna strokovna vprašanja, da jih dolžnica ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem. Zato so razlogi sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžničinega dokaznega predloga o postavitvi izvedenca pravilna, v zvezi s tem podan očitek o nepopolno in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pa neutemeljen.

Glede ugovora aktivne legitimacije

11.Niso utemeljene pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem ugovoru aktivne legitimacije. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je upnik s predložitvijo izvršilnega naslova (notarski zapis Kreditne pogodbe) in Pogodbe o potrditvi odstopa, po kateri je predmet prenosa terjatev iz Kreditne pogodbe in na kateri je podpis odstopnika terjatve (upnikova pravna prednica) notarsko overjen, izpolnil pogoje po prvem odstavku 24. člena ZIZ (natančneje glej osmi odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, list. št. 202 - 204). Za dokaz prenosa terjatve v skladu s sodno prakso zadošča overjen podpis odstopnika terjatve.7

12.Po prvem odstavku 17. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, po 2. točki drugega odstavka 17. člena pa je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Po prvem odstavku 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

13.Dolžnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na drugi odstavek 51. člen OZ, po katerem zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve, zato bi po njegovem morala biti tudi Pogodba o potrditvi odstopa sklenjena v obliki notarskega zapisa. Določba drugega odstavka 51. člena OZ se namreč nanaša na spremembo ali dopolnitev pogodbe in ne na odstop terjatve s pogodbo (ki je v OZ urejena v določbah 417. do 426. člena).

Glede ugovora zastaranja

14.Ne drži pritožbeni očitek o materialnopravno zmotnem zaključku sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskih zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku in ne petletnem, kot vztraja dolžnica v pritožbi.8 Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je upnik, glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnikova pravna prednica odstopila od pogodbe 8. 3. 2013 (pridobila je torej pravico terjati izpolnitev obveznosti glavnice 9. 3. 2013), predlog za izvršbo zoper dolžnico, ki ga je (pritožbeno neizpodbijano) vložil 1. 2. 2023, vložil pred potekom desetletnega zastaralnega roka. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da glavna terjatev ni zastarala (prvi odstavek 356. člena OZ).

15.Glede na navedeno tudi ni utemeljen očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, in kršitvi ustavne pravice iz 22. člena URS, podan glede zastaranja glavne terjatve, ki ga dolžnica utemeljuje zgolj s tem, da sodišče prve stopnje ni citiralo odločbe Vrhovnega sodišča RS. Obrazložitev sodišča prve stopnje v tem delu namreč kljub temu omogoča pritožbeni preizkus, ker je bistvo te postopkovne kršitve.

Glede zapadlosti terjatve

16.Dolžnica v pritožbi vztraja, da bi moral upnik v obvestilu o odstopu od pogodbe pojasniti in obrazložiti pogoje za odstop, in sicer, da gre za neplačilo dveh zaporednih obrokov.9 Pritožba v tem delu ni utemeljena.

Sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se je do ugovornih navedb opredelilo z jasnimi razlogi, tako da je omogočen pritožbeni preizkus, kar je bistvo očitane kršitve. Dolžnica je v ugovoru v zvezi z zapadlostjo uveljavljala le, da odstopno upravičenje ni bilo izvedeno pravilno in zakonito, ker v opominu št. 4 (obvestilo z dne 27. 12. 2012, v katerem je banka dolžnici določila dodatni 15-dnevni rok za izpolnitev zapadlih obveznosti), banka ni navedla, da gre za zamudo s plačilom dveh zaporednih obrokov, ampak samo dolg v višini 9.249,42 EUR, ne da bi ob tem navedla, kaj ta dolg predstavlja, ter se v zvezi s tem sklicevala na 13. člen Zakona o potrošniških kreditih. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo tretji odstavek 20. a člena ZIZ, po katerem notar, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Dolžnica v ugovoru ni zatrjevala, da ne bi bila v zamudi s plačilom dveh zaporednih anuitet,10 v zvezi z ustreznostjo opomina pa se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo. Zato so razlogi sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora glede zapadlosti terjatve pravilni.11 Pritožbeno sodišče pa se strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je upnikova pravna prednica s tem obvestilom tudi izpolnila pogoj po v času sklenitve pogodbe veljavnem 13. členu Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK - Ur. l. RS, št. 70/00, 41/04, 111/07) oziroma v času odstopa od pogodbe veljavnem 15. členu Zakona po potrošniških kreditih (ZPotK-1 - Uradni list RS, št. 59/10 in 77/11) oziroma vsebinsko v bistvenem enakem12 sedaj veljavnem 20. členu Zakona o varstvu potrošniških kreditov (ZPotK-2 - Uradni list RS, št. 77/16, 92/21 - ZBan-3, 95/23 - ZIUOPZP in 12/24 - ZKSNKB; saj zakon ne določa, da je treba konkretno navesti, v katerih zaporednih obrokih ni bilo plačila, ampak določa kot pogoj zgolj obstoj dejstva neplačila začetnega ali dveh zaporednih obrokov.13

17.Glede na neutemeljenost pritožbenih navedb, pri čemer pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (odločitev pod II. in III. točka izreka) potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Št. overitve - OV - 1491/2020 z dne 16. 6. 2020.

2S tem obvestilom je upnikova pravna prednica dala dolžnici dodatni 15-dnevni rok za plačilo zapadlih obveznosti.

3Sodišče prve stopnje je ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 10. 2. 2023 razveljavilo v drugi alineji I. točke izreka za znesek 8.604,25 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, obračunanih do 30. 1. 2023, izvršbo v tem delu ustavilo in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v tem delu ni pritožbeno izpodbijan.

4V tem delu torej vročanje dolžničinega ugovora v odgovor upniku niti ne bi bilo potrebno.

5Navedla je le, da je zaradi poplačil v znesku 88.063,40 EUR in znesku 46.419,40 EUR (ti poplačili sta sicer razvidni tudi iz listin, ki jih je predložil upnik k predlogu za izvršbo) kredit moral biti poplačan.

6Višina terjatve (69.876,92 EUR) in stanje obračunanih obresti (10.742,83 EUR) na dan odstopa od pogodbe 8. 3. 2013 je razvidno iz izračuna stanja terjatve na dan 30. 1. 2023, upnik je predložil obračun obresti od glavnice od 8. 3. 2013 do 30. 1. 2023 in izpis in obračun rednih obresti po kreditu, obračunanih od 27. 7. 2009 do 8. 3. 2013 ter izpis zamudnih obresti po kreditu od 27. 11. 2010 do 8. 3. 2013, datume in zneske dolžničinih plačil po 8. 3. 2013 do 19. 12. 2022 in kartico prometa za obdobje od 27. 7. 2009 do 8. 3. 2013, iz katere je razviden znesek dolžničinih plačil v tem obdobju (88.063,00 EUR), datum plačil in način poračunavanja upnikove terjatve ter znesek obveznosti v breme dolžnice z izračuni zapadlih terjatev in obresti (159.097,40 EUR).

7Primerjaj npr. sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 385/2020 z dne 18. 11. 2020.

8Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 75/2006 z dne 8. 5. 2008.

9Navedbo, da tega upnik ni storil niti v predlogu za izvršbo, dolžnica v pritožbi podaja prvič, zato je pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o ugovoru ne more upoštevati, saj predstavlja novo dejstvo, ki ugovorno ni bilo zatrjevano, širjenje ugovornih navedb v pritožbi pa ni dopustno (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2194/2018.

10Tega ne zatrjuje niti v pritožbi.

11Natančneje glej 11. odstavek na strani 207 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

12ZPoKt-1 govori o "razdoru" pogodbe, ZPotK-2 pa o "odstopu".

13Po prvem odstavku 15. člena ZPotK-1 namreč lahko dajalec kredita zahteva plačilo preostalih odplačil pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih odplačil. Po drugem odstavku 15. člena ZPotK-1 mora dajalec kredita pred izjavo o razdoru pogodbe potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Po tretjem odstavku 15. člena ZPotK-1 lahko dajalec kredita razdre pogodbo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka.

-------------------------------

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 17, 17/1, 17/2-2, 20, 20.a, 20.a/3, 24, 24/1, 53, 53/2, 55, 58/4

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 51, 51/2, 356, 356/1

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 365-2

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Zakon o potrošniških kreditih (2000) - ZPotK - člen 15, 15/1, 15/2, 15/3