Jedro

Čas zapustničine smrti je pri presoji nastanka in višine stroškov nerelevanten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da spada v zapuščino po pok. A. A. poleg nesporno ugotovljenega tudi terjatev zapustnice do toženca iz naslova odškodnine v višini 25.066,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2011 do prenehanja obveznosti; terjatev zapustnice do toženca iz naslova najemnin v višini 573,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2011 do prenehanja obveznosti in terjatev zapustnice do toženca iz naslova kupnine v višini 1.001,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2011 do prenehanja obveznosti (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, naj povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 4.055,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožba nesklepčna, saj tožeča stranka ni navedla dejstev, na katera opira zahtevek, niti ni predlagala dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožnik ni obrazložil trditev, ki se nanašajo na zatrjevano odškodninsko odgovornost toženca glede porabe najemnine in odškodnine, niti ni substanciral elementov neupravičene pridobitve. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti, česar ni storilo. Izpodbijana odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7., 180., 272. in 286. členom ZPP ter 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Toženec leta 1992, iz katerega izvira najemnina, ni opravljal dela skrbnika, zato ni utemeljen zahtevek za plačilo najemnine v višini 460,16 EUR po principu neopravičene obogatitve. Sodišče bi moralo to upoštevati tudi zaradi zastaranja terjatve. Glede obstoja terjatve iz naslova kupnine v znesku 1.001,50 EUR je toženec trdil, da je znesek na pupilni knjižici. Sodišče pa je, ne da bi zahtevalo od tožnika navedbo vseh elementov neupravičene pridobitve, zavrnilo trditev toženca in se sklicevalo na njegovo izpovedbo. Sodišče bi moralo samo vpogledati v pupilno knjižico in se prepričati o trditvi toženca, da je resnično tja nakazal znesek leta 2005. Glede stroškov, ki jih je imel toženec s hišo, se je sodišče oprlo na mnenje izvedenke gradbene stroke. Toženec je njeno mnenje pravočasno izpodbijal s predlogom, da izvedenka opravi cenitev stroškov, ki jih je zatrjeval toženec ter valorizacijo izkazanih plačil od dneva plačila pa do smrti zapustnice, česar izvedenka ni storila, sodišče pa je valorizacijo zavrnilo brez pravega razloga in obrazložitve, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Toženec je 16 let skrbel za svojo težko poškodovano teto. Delo je opravljal skrbno in odgovorno in na podlagi vestnega in večletnega dela kot skrbnik zahteval minimalne stroške za porabljene ure in kilometrino. Sodišče je to zavrnilo s sklicevanjem na posplošenost in nedokazanost nastanka stroškov ter na neupravičenost do poplačila glede na določbe ZZZDR. Sodišče je prezrlo, da je bila potrebna za vsako aktivnost glede vzdrževanja hiše in odprave škode ter plačila stroškov angažiranost toženca, kar opravičuje minimalni zahtevek toženca po priznanju potrebnih stroškov v višini urne postavke od 7 EUR do 10 EUR na uro in prevoznih stroškov. Sodišče je prezrlo, da je bila ravno zaradi vztrajnosti toženca in angažiranja odvetnika dosojena odškodnina za pokojno teto. Ob vsem te se ne sme prezreti popolna pasivnost tožnika tako glede skrbi za teto kot tudi njeno premoženje.

Tožnik ni opredelil vseh elementov neupravičene pridobitve, zato bi moralo sodišče zahtevek zavrniti. Toženec denarja ni porabil v škodo zapustnice, ampak v njeno korist. Ker je za zapustnico potrošil njen denar, ne obstaja vzročna zveza neupravičene pridobitve. Poleg tega je zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zastaral. Ugotovitev sodišča, da je začelo zastaranje teči s smrtjo zapustnice 14.10.2007 ter je bilo prekinjeno z vložitvijo dedne izjave 11.3.2011, je napačna. Dedna izjava predstavlja uveljavljanje domnevne dediščine s pretrganjem rokov predpisanih v 141. členu Zakona o dedovanju (ZD). Na zastaranje terjatev iz obligacijskega razmerja pa to ne vpliva. Le če bi tožnik v dedni izjavi navajal potrebna dejstva, ki se nanašajo na obligacijsko razmerje med tožencem in zapustnico z izrecnim uveljavljanjem neupravičene pridobitve, bi lahko prišlo do pretrganja zastaranja. Ker temu ni tako, je z vložitvijo tožbe 2015 zastaralni rok že potekel. Tožnik je z dedno izjavo 11.3.2011 uveljavljal, da v zapuščino po zapustnici sodi glavnica v znesku 8.800.000 SIT z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16.12.1993 do 5.6.1996, glavnica najemnine in kupnina v znesku 1.001,50 EUR brez obresti. Ker tožnik z dedno izjavo ni uveljavljal zakonskih zamudnih obresti od leta 1996 dalje od najemnine, kupnine pa sploh ne, prekinitev zastaranja za obresti ni nastala. Enako je glede obresti od domnevno neupravičeno prejetega zneska glede na to, da je toženec ves čas pošten posestnik denarja zapustnice.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je navedlo tudi vse razloge, ki jo utemeljujejo. Podana ni očitana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti so jasni in si ne nasprotujejo. Prav tako ni podana kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7., 180., 272. in 286. členom ZPP. Tožnikov zahtevek je sklepčen, v tožbi in spremembi tožbe je navedel dejstva, na katera je oprl zahtevek ter predlagal dokaze, s katerimi je ta dejstva dokazoval. Navedel in dokazal je elemente neupravičene pridobitve, kar je prvostopenjsko sodišče upoštevalo in tudi pravilno odločilo.

6. Prvostopenjsko sodišče se je opredelilo do ugovora zastaranja v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se na razloge prvostopenjske sodbe v celoti sklicuje, da jih ne bi ponavljalo. Zapustnica A. A. je umrla 14.10.2007, tožnik pa je v zapuščinskem postopku z dedno izjavo zahteval, da v zapuščino sodijo tudi v tej pravdi vtoževane terjatve. Z dedno izjavo, ki jo je podal 10.3.2011 v zapuščinskem postopku, je tako pretrgal zastaranje, ki ni nastopilo 5 let od zapustničine smrti (14.10.2012) in torej pred vložitvijo tožbe, kot zmotno meni toženec v pritožbi.

7. Ker je bila pok. A. A. od 25.3.1993 (B49) pod skrbništvom toženca, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno štelo, da zastaranje ne teče med varovancem in njegovim skrbnikom (358. člen OZ) dokler traja skrbništvo. Neutemeljena je pritožbena navedba, da ni utemeljen zahtevek za plačilo najemnine v višini 460,16 EUR, ker toženec v letu 1992 (torej v obdobju, iz katerega izvira najemnina) ni opravljal dela skrbnika. Ne glede na to, da je bil toženec postavljen A. A. za skrbnika šele v začetku leta 1993, to ne pomeni, da je upravičen zadržati zneske iz naslova najemnin za obdobje preden je bil postavljen za skrbnika. Navedeno tudi ne vpliva na zastaranje oziroma so neutemeljene pritožbene trditve, da je do zastaranja prišlo. Z dedno izjavo z 10.3.2011 je prišlo do pretrganja zastaranja. Od začetka leta 2003 pa do tožničine smrti pa je bilo zaradi skrbniškega odnosa zastaranje zadržano.

8. Sodišče je ugotovilo, da je iz naslova odškodnine toženec za potrebe zapustnice upravičeno porabil 31.697,62 EUR1. Glede preostanka prejete odškodnine v znesku 25.066,98 EUR pa toženec ni izkazal, da bi ga porabil za potrebe zapustnice, zato je sodišče zaključilo, da je bil v zvezi s tem zneskom neupravičeno obogaten in ugodilo zahtevku za vrnitev v zapuščino po pok. A. A. Toženec v pritožbi očita, da bi moralo sodišče opraviti valorizacijo izkazanih plačil, in sicer od dneva plačila do smrti zapustnice, kar naj bi sodišče brez prave argumentacije zavrnilo in izvedenki ni naložilo dopolnitve izvedeniškega mnenja.

9. Toženec je zatrjeval, da so mu v zvezi z vzdrževanjem hiše vsako leto nastajali tudi materialni stroški. Glede višine stroškov se je sodišče oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke gradbene stroke, ki jo je sodišče tudi zaslišalo. Izvedenka je ocenila stroške vzdrževanja in obnove hiše. Izpovedala je, da je upoštevala upravičene in maksimalne stroške. Sodišče je zato štelo, da ugovor toženca, da je izvedenka izračunala le nujne minimalne stroške, ni utemeljen. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče opraviti revalorizacijo vseh stroškov od dneva plačila do smrti zapustnice. Čas zapustničine smrti je pri presoji nastanka in višine stroškov nerelevanten. Sodišče je s pomočjo izvedenke ugotovilo nominalno vrednost stroškov na dan nastanka in jo tudi upoštevalo, kar je dovolj za odločitev.

10. Sodišče je ugodilo tudi terjatvi iz naslova kupnine v višini 1001,50 EUR2. Toženec je v zvezi s kupnino pojasnil, da gre za manjši znesek, katerega namenske porabe ne more izkazati in je lahko šteti, da se sredstva nahajajo na pupilni vlogi zapustnice, na kateri je 2.275,99 EUR. Med pravdnima strankama ni sporno, da je zapustnica iz naslova kupnine od prodaje nepremičnine k.o. ... prejela 1.001,50 EUR. Tožnik je podal trditev, da je toženec porabil zapustničina sredstva iz naslova kupnine od prodaje nepremičnine k.o. ..., toženec pa ni izkazal, za kaj naj bi ta sredstva porabil, niti ni dokazal, da jih je porabil v korist zapustnice, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je zahtevku v tem delu ugodilo.

11. Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam toženca, da je za opravljanje nalog skrbništva za pokojno teto upravičen do plačila stroškov za porabljene ure in kilometrino. Sodišče je oprlo odločitev na določilo 196. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerem ima skrbnik pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti, CSD pa lahko skrbniku za njegovo delo določi ustrezno nagrado. Sodišče ni sledilo tožencu, da so mu na CSD povedali, da si ima pravico obračunati stroške v zvezi s porabljenim časom. Toženec je bil v izpovedbi o tem, kako je obračunal stroške dela in si jih izplačal, nejasen in neprepričljiv. Ni znal pojasniti, kdaj je zmanjkalo denarja iz odškodnine (kar bi po oceni sodišča prve stopnje glede na visok znesek odškodnine gotovo vedel, če bi si beležil izdatke za svoj trud). Prvostopenjsko sodišče je tudi podvomilo, da je toženec z zapustničino odškodnino ravnal transparentno. Toženec tudi ni predložil odločb CSD o odmeri nagrade. V skrbstvenih poročilih (B25 do B30) ni navedel nikakršnega stroška za svoje delo niti ni k poročilom predložil dokazil. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožencu ni uspelo izkazati, da bi sredstva v višini zatrjevanih stroškov dela porabil v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnice.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o začetku teka zamudnih obresti. Prvostopenjsko sodišče je odločitev oprlo na 299. člen OZ, po katerem pride v primeru, kadar rok ni določen, dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno ali z začetkom kakšnega postopka zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost. Tožnik je prvič zatrjeval, da sodijo v zapuščino tudi v tej pravdi vtoževane terjatve, v dedni izjavi z 10.3.2011. Takrat je bil toženec tudi seznanjen s tožnikovo zahtevo o izpolnitvi obveznosti. Od takrat dalje je prišel v zamudo. Zato od takrat dalje tečejo tudi zamudne obresti, ne glede na to, ali jih je tožnik v dedni izjavi z 10.3.2011 zahteval ali ne.

13. Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso odločilnega pomena in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

1 15.022,53 EUR za plačilo odvetniških storitev, 4.662 EUR materialnih stroškov za vzdrževanje hiše, 2.734,86 EUR za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in obratovalnih stroškov v zvezi s hišo, 2.970,42 EUR stroškov v zvezi s prodajo nepremičnine, 1.000 EUR za stroške rezervacije, 62,39 EUR za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zapustnice, 246,62 EUR za izvedenca glede opravilne sposobnosti zapustnice, 4.381,00 EUR zakupnine za dva grobova. 2 Zapustnica je 20.4.2005 sklenila prodajno pogodbo za nepremičnino k.o. ..., za katero je prejela kupnino v višini 1.001,50 EUR.