Jedro

Naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje je lahko zgolj razlog za ustavitev postopka izvršbe, ne pa tudi za odpravo ali ničnost že izdanih odločb, saj predpisi česa takega ne določajo, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da so postale že izdane odločbe v izvršilnem postopku (sklep o izvršbi, sklep o dovolitvi izvršbe) nične z izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predloge tožnika za izrek ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Inšpekcijske pisarne Domžale, št. 06122-2053/2008/11-4207 z dne 9. 6. 2009, sklepa o dovolitvi izvršbe istega organa št. 06122-2053/2008/14-4207 z dne 19. 10. 2009 in sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje istega organa št. 06122-2053/2008/19-4207 z dne 19. 12. 2009. Predloga za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 9. 6. 2009 in sklepa z dne 19. 10. 2009 je zavrnila, ker odločba in sklep še nista postala pravnomočna. Glede izdanega gradbenega dovoljenja z dne 20. 8. 2011 pa je ugotovila, da je tisti del garažnega objekta, ki se neposredno navezuje na obstoječi stanovanjski objekt, še vedno nelegalen, kar velja tudi za zunanje stopnice s podestom, saj tožnik zanju nima pridobljenega gradbenega dovoljenja.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep. V obrazložitvi navaja, da se strinja s pravilnostjo odločitve prvostopenjskega upravnega organa, vendar ugotavlja, da so razlogi za odločitev nepopolni oziroma napačni, zato jih nadomešča s svojimi. Ugotavlja, da je tožnik podal predlog za izrek ničnosti odločbe z dne 9. 6. 2009, sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 19. 10. 2009 in sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 18. 12. 2009 po 3. in 6. točki prvega odstavka ter določbah drugega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker meni, da navedeni upravni akti napačno navajajo zemljišča, na katerih se predmetni objekti dejansko nahajajo in ker meni, da jih zato ni mogoče izvršiti. Drugostopenjski upravni organ tožniku pojasnjuje, da je razlog za ničnost iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP podan, kadar gre za objektivno neizvršljivost odločbe, za kar pa po presoji drugostopenjskega organa pri odločbi z dne 9. 6. 2009 ne gre, saj je izrek nedvomno določen. V njem je namreč natančno določeno, katere objekte mora tožnik odstraniti z vsemi dimenzijami objektov in njihovo lego. Ker gre pri 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP za nepravilnosti, ki so po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost, česar pa tožnik ne zatrjuje, tudi ne gre za ničnost po navedeni določbi. Pojasnjuje še, da je ničnost odločbe izredno pravno sredstvo v upravnem postopku in da se lahko na njegovi podlagi odločba izreče za nično samo iz razlogov, ki so izrecno navedeni v 1. do 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Zato upravne odločbe zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče izreči za nično.

Po presoji drugostopenjskega organa sta sklep o dovolitvi izvršbe in sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, katerih ugotovitev ničnosti zahteva tožnik, procesna sklepa, saj z njima ni bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, zato ju ni mogoče izreči za nična. Prvostopenjski upravni organ bi moral v tem delu zahtevo tožnika za ugotovitev ničnosti zavreči, ne pa zavrniti, vendar tožnik s takšno odločitvijo ni bil prizadet v svojih pravicah, zato drugostopenjski upravni organ te odločitve ni spreminjal. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja ter vlaga tožbo iz vseh razlogov, navedenih v 25. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da so podani razlogi iz 2., 3. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. V obrazložitvi navaja, da je ves čas postopka opozarjal inšpekcijski organ, da je dolžan voditi postopke zakonito in v vseh fazah postopka voditi zapisnike. Zapisnik je inšpektor izdelal naknadno, poleg tega ni ugotovil niti prave lege domnevno neskladne gradnje niti pravih parcel, stanja meja in drugega. Ugotovitve, na podlagi katerih je izdan sklep, so poljubne in nimajo podlage v meritvah, izvedenskih poročilih ali javnih listinah. Poleg tega inšpektor ni opravil uradne dolžnosti in ni preveril, ali sta njegova odločba in sklep o dovolitvi izvršbe zaradi pridobljenega gradbenega dovoljenja postala nična, postopka pa ni ustavil. Gradbeni inšpektor je bil dolžan takoj, ko mu je bilo posredovano gradbeno dovoljenje za garažo, ustaviti postopek. Tožnik je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja izpolnil z zakonom in pravilnikom določene pogoje in je s tem prenehal biti zavezanec v inšpekcijskem postopku. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep „razveljavi, odpravi“ tako, da sklep o dovolitvi izvršbe spozna za ničnega ter 1. točko odločbe z dne 9. 6. 2009 odpravi.

Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka); ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu (2. točka); ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka); ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila (4. točka); ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka); v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost (6. točka). Po drugem odstavku 279. člena ZUP se pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih.

Kot je v odločbi pravilno pojasnil drugostopenjski upravni organ, je razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP podan, če odločbe sploh ni mogoče izvršiti, torej če gre za objektivno neizvršljivost odločbe. Ker je tudi po presoji sodišča v izreku odločbe z dne 9. 6. 2009 natančno določeno, katere objekte mora tožnik odstraniti, objekti pa so opredeljeni z opisom, vsemi dimenzijami in lego, ne gre za objektivno neizvršljivost odločbe tudi če bi bilo res, kar zatrjuje tožnik, da so napačno navedena zemljišča, na katerih naj bi se ti objekti nahajali. Poleg tega iz tožnikovih navedb v upravnem postopku in upravnem sporu izhaja, da tožnik natančno ve, za katere objekte gre.

Iz razlogov, ki jih je v odločbi navedel drugostopenjski upravni organ (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), sodišče pritrjuje tudi ugotovitvi, da v obravnavani zadevi ni podan ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Tožnik pa tudi ni pojasnil, zakaj bi bil podan ničnostni razlog it 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

Ker so razlogi, iz katerih se lahko izreče za nično odločba v citiranem prvem odstavku 279. člena taksativno našteti in jih glede na to, da gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko poseže v pravnomočno odločbo, ni mogoče razlagati širše, odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa in kršitve pravil postopka ni mogoče izreči za nično. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na napačno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Sodišče pritrjuje stališču upravnega organa druge stopnje, da s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 19. 10. 2009 ni bilo odločeno o vsebinskem vprašanju, ampak se z njim le dovoljuje prisilna izvršitev obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo z dne 9. 6. 2009, ker je tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ni izvršil prostovoljno. Prav tako o vsebinskem vprašanju ni bilo odločeno s sklepom o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pogoj za izrek navedenih sklepov za nična na podlagi drugega odstavka 279. člena ZUP zato ni podan.

Ker je naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje lahko zgolj razlog za ustavitev postopka izvršbe, ne pa tudi za odpravo ali ničnost že izdanih odločb, saj predpisi česa takega ne določajo, ni utemeljen tožbeni ugovor, da so postale že izdane odločbe v izvršilnem postopku (sklep o izvršbi, sklep o dovolitvi izvršbe) nične z izdajo gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).