Jedro

V postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje, ali da so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega ali preseženega števila kazenskih točk.

Izrek

Pritožba storilca M. M. se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje, opr. št. EPVD 8/2006-4401 z dne 21.8.2006, potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu M. M. kot vozniku začetniku, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije B, G in H, katere je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 23.5.2006, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 7 kazenskih točk. Proti takšnem sklepu se je pravočasno pritožil storilec in v pritožbi navaja, da je za isti prekršek že bil obravnavan in je tudi dobil kazen, denarno kazen in enomesečni odvzem vozniškega dovoljenja ter je kazen že odslužil. V pritožbi navaja tudi, da sedaj ni več voznik začetnik in se vse skupaj že vleče več kot leto dni.

Pritožba ni utemeljena.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se po določilih Zakona o prekrških (ZP-1) izreče na podlagi doseženega oz. preseženega števila kazenskih točk v prometu, saj je v III. odst. 22. čl. ZP-1 med drugim določeno, da če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, v IV. odst. istega člena pa je določeno, da je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu in je tako v IV. odst. 235. čl. ZVCP-1 določeno, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. V zvezi s tem je tudi v I. odst. 202.a čl. ZP-1 določeno, da sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sodbo o prekršku opr. št. PR 505/2005-4403 z dne 7.3.2006 storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po čl. 130/III D ZVCP-1 ter mu izreklo globo v znesku 120.000,00 SIT, 10 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju en mesec. Navedena sodba o prekršku je postala pravnomočna 6.4.2006 in ker je Ministrstvo za pravosodje RS sodišču prve stopnje poslalo obvestilo (listna št. ...), da iz tamkajšnje kazenske evidence izhaja, da je storilec M. M. vpisan v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk ter da je imel na dan 10.7.2006 kot voznik začetnik vpisanih skupaj 10 kazenskih točk, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. V postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje, da so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z III. in IV. odst. 22. čl. ZP-1, torej ali je storilec prekrška v času treh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk, oz. kot voznik začetnik 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Tako ne gre za izdajo sodbe (ali odločbe) o prekršku temveč sklepa, s katerim se izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaradi navedenega pritožbene navedbe, da je storilec še enkrat obravnavan zaradi prekrška, za katerega je bil že kaznovan, niso utemeljene. Držijo sicer pritožbene navedbe, da je storilcu že bila izvršena stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B in sicer po prej navedeni sodbi o prekršku sodišča prve stopnje, vendar te sankcije ni moč enačiti s sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeni na podlagi doseženega oz. preseženega števila kazenskih točk, v obravnavani zadevi storilcu izrečenih s to isto sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. V IV. odst. 23. čl. ZP-1 je sicer določeno, da če je storilcu izrečena stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ne more izreči oz. izvršiti tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, vendar se storilec proti sodbi o prekršku sodišča prve stopnje, s katero so mu bile izrečene kazenske točke in prepoved vožnje motornega vozila, ni pritožil, v njeno zakonitost in pravilnost, pa se pritožbeno sodišče ne more spuščati, saj je predmet tega pritožbenega postopka izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, tako da ima storilec, zoper pravnomočno sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, na razpolago le izredno pravno sredstvo. To je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo v skladu s II. odst. 169. čl. ZP-1, vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Res je, da storilec v času izdaje izpodbijanega sklepa več ni imel statusa voznika začetnika, saj mu je, kot je to razvidno iz spisovnega gradiva, vozniško dovoljenje bilo izdano 5.3.2004, torej v skladu z določili prej veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) in je tako voznik začetnik bil do 5.3.2006, vendar je prekršek za katerega so mu bile izrečene kazenske točke in posledično prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z izpodbijanim sklepom storil v času, ko je še bil voznik začetnik in sicer 23.5.2005. Kot posledica izrečenih kazenskih točk je sledil izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je tako res bilo izrečeno, ko storilec več ni bil voznik začetnik, vendar je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja potrebno vezati na pravnomočnost sodbe o prekršku, s katero so mu bile kazenske točke izrečene in katera je nastopila 6.4.2006, torej po tem, ko storilec več ni imel status voznika začetnika, vendar za prekršek storjen v času ko je še bil voznik začetnik. Glede pritožbenega očitka, da se vse skupaj vleče že več kot leto dni, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je od pravnomočnosti sodbe o prekršku, to je od 6.4.2006, zlasti pa od prispetja obvestila Ministrstva za pravosodje RS na sodišče prve stopnje, to je od 14.7.2006 pa do izdaje izpodbijanega sklepa 21.8.2006, minil razumen čas, saj je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bil izdan v času daljšem le nekaj dni od enega meseca, od dneva, ko je sodišče prve stopnje prejelo obvestila Ministrstva za pravosodje RS. Do dne 3.11.2006, ko je storilec prejel izpodbijani sklep, pa je sodišče prve stopnje dvakrat poskušalo ta sklep storilcu vročiti, vendar sta obakrat pisanji prišli vrnjeni nevročeni z označbo, da pošiljke ni dvignil, zato odgovornosti za potek časa med izdajo sklepa sodišča prve stopnje in njegovo vročitvijo obtožencu, ni mogoče očitati sodišču prve stopnje.

Glede na navedeno in ker ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu s čl. 159 ZP-1, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba storilca neutemeljena, zaradi česar jo je ob analogni uporabi III. odst. 163. čl. ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in je sklep sodišča prve stopnje, opr. št. EPVD 8/2006-4401 z dne 21.8.2006, potrdilo.