Posredovanja osebnih podatkov na zahtevo državnega tožilstva oz. policije na podlagi 149.č člena ZKP

Datum

03.01.2024

Številka

07121-1/2023/1223

Kategorije

Policijski postopki, Telekomunikacije in pošta, Uradni postopki, Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj - ZVOPOKD

Na podlagi vašega zaprosila podajamo mnenje Informacijskega pooblaščenca (IP) glede posredovanja osebnih podatkov na zahtevo državnega tožilstva oz. policije na podlagi 149.č člena ZKP ter hrambe dokumentacije v zvezi z zahtevo za izbris podatkov. Kot navajate, naj bi medijsko podjetje prejelo zahtevo državnega tožilstva za posredovanje podatkov o določenem komentatorju članka na medijskem portalu. Zahtevek se je nanašal na podatke, ki jih je uporabnik navedel ob prijavi oz. kreiranju profila na portalu in zanje kasneje zahteval izbris. Uporabnikovi podatki so bili v trenutku vložitve zahteve državnega tožilstva oz. policije že izbrisani. Kasneje ste prejeli tudi zahtevo državnega organa za posredovanje zahteve za izbris. Sprašujete, kako mora ravnati upravljavec zbirke osebnih podatkov, v primeru zahteve za izbris osebnih podatkov iz zbirke, saj sama zahteva za izbris vsebuje osebne podatke posameznika, ki so bili iz zbirke izbrisani, in kako mora upravljavec ravnati v primeru zahteve po posredovanju teh podatkov na podlagi 149.č člena ZKP.

IP v mnenju obstoja pravne podlage za opisano posredovanje osebnih podatkov ne more presojati. Izpostavljamo pa, da ima ponudnik storitev informacijske družbe – torej medijsko podjetje kot upravljalec portala – na podlagi 2. odstavka 149.č člena ZKP možnost, da zahtevane podatke iz obrazloženih razlogov in na svoje stroške skupaj s kopijo zahteve namesto policiji ali državnemu tožilcu pisno posreduje pristojnemu sodišču. Sodišče po prejemu preveri zakonitost kategorij podatkov, ki so navedeni v zahtevi. V primeru, da zahteva vsebuje tudi podatke, ki niso naročniški podatki po 1. odstavku 149.č člena ali podatke, ki se jih v skladu s 4. odstavkom tega člena ne sme posredovati, prejete podatke uniči, sicer pa jih posreduje državnemu tožilcu ali policiji. V primeru uničenja preiskovalni sodnik o tem napravi uradni zaznamek, ki ga posreduje operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, vodji pristojnega okrožnega državnega tožilstva ali državnemu tožilcu, ministrstvu, ki je pristojno za nadzor nad delom policije, in policiji.

Informacijski pooblaščenec (IP) na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/23, ZVOP-2), 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, ZInfP) uvodoma poudarja, da ne more v mnenju dokončno presojati o utemeljenosti zahteve državnega tožilstva in/ali policije za posredovanje osebnih podatkov uporabnikov spletnih medijskih storitev na podlagi 149.č člena ZKP.

V skladu z 8. členom Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O, ZEPT) morajo ponudniki storitev informacijske družbe pristojnim organom na njihovo zahtevo najkasneje v roku treh dni od njenega prejema sporočiti podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati prejemnike njihove storitve (ime in priimek, naslov, firma, elektronski naslov). Navedene podatke morajo ponudniki storitev sporočiti zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj na podlagi odredbe sodišča, brez odredbe sodišča pa, če tako določa področni zakon.

V zvezi s tem 1. odstavek 149.č člena ZKP določa, da lahko sodišče, državni tožilec oziroma policija od operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe v pisni obliki zahteva, da tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči naročniške podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva ali storitve informacijske družbe ali obstoju in vsebini njegovega pogodbenega razmerja z operaterjem oziroma ponudnikom storitev informacijske družbe v zvezi z opravljanjem komunikacijske dejavnosti ali storitev informacijske družbe, če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti te podatke. Taka pisna zahteva mora vsebovati pravni pouk iz 2. odstavka 149.č člena ZKP in navedbo pristojnega sodišča. Državni tožilec oziroma policija morata v pisni zahtevi natančno opredeliti kategorije naročniških podatkov, ki jih zahtevata. V skladu s 4. odstavkom 149.č člena ZKP tudi ni dopustno na podlagi tega člena zahtevati ali pridobiti prometnih podatkov, ki se nanašajo na katero koli določljivo komunikacijo, ali podatkov, za pridobitev katerih je potrebna obdelava podatkov, ki se lahko pridobijo samo na podlagi 149.b in 149.c člena ZKP. Na podlagi tega člena prav tako ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.

Operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe pa lahko na podlagi 2. odstavka 149.č člena ZKP iz obrazloženih razlogov in na svoje stroške zahtevane podatke skupaj s kopijo zahteve namesto policiji ali državnemu tožilcu pisno posreduje pristojnemu sodišču. Sodišče po prejemu preveri zakonitost kategorij podatkov, ki so navedeni v zahtevi. V primeru, da zahteva vsebuje tudi podatke, ki niso naročniški podatki po prvem odstavku tega člena ali podatke, ki se jih v skladu s 4. odstavkom tega člena ne sme posredovati, prejete podatke uniči, sicer pa jih posreduje državnemu tožilcu ali policiji. V primeru uničenja preiskovalni sodnik o tem napravi uradni zaznamek, ki ga posreduje operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, vodji pristojnega okrožnega državnega tožilstva ali državnemu tožilcu, ministrstvu, ki je pristojno za nadzor nad delom policije, in policiji.

V opisanem primeru je ključno vprašanje rok hrambe osebnih podatkov uporabnika portala (kot naročniških podatkov) po zahtevi za izbris ter obstoj okoliščin iz 4. odstavka 149.č člena ZKP, ki prepovedujejo posredovanje določenih podatkov na tej podlagi.

Vprašanje hrambe same zahteve za izbris je podvrženo določbam glede siceršnje hrambe poslovne dokumentacije, za katero sklepamo, da velja splošni rok vezan na zastaralni rok morebitnih pravnih sredstev v zvezi s to zahtevo, pri čemer pa bi morala biti vsebina te zahteve po razumevanju IP predmet enakih varovalk kot sami podatki, ki so bili predmet izbrisa. IP pa v mnenju ne more presojati o tem, katere osebne podatke iz zahteve je dopustno hraniti v opisanem roku tudi po izbrisu samih podatkov, prav tako ne more presojati o zakonitosti izbrisa.

V kolikor torej ocenjujete, da gre v opisanem primeru za situacijo iz 4. odstavka 149.č člena in se vam zastavlja vprašanje pravne dopustnosti posredovanja zahtevanih podatkov, predlagamo, da ravnate v skladu z 2. odstavkom 149.č člena ZKP. Ta je po razumevanju IP namenjen prav tovrstnim primerom, ko ima operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe obrazložene razloge za dvom o dopustnosti zahteve policije oz. državnega tožilstva, s ciljem zagotavljanja ustreznega varstva pravic posameznikov in svobode govora in izražanja ter zagotavljanju pravne varnosti.

Pooblastila za posredovanja osebnih podatkov obveščevalno varnostni službi ministrstva za obrambo in Slovenski obveščevalno varnostni agenciji ureja 8. člen oziroma v primeru posegov v komunikacijsko zasebnost 23. do 24.c člen Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo). Po razumevanju IP velja zato tudi v primeru teh posebej zakonsko varovanih podatkov, kot dela komunikacijske zasebnosti, določba 8. člena ZEPT in posledično zahteva po sodni odredbi, če poseben zakon ne določa drugače.

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenke