Jedro

Predlog za obnovo postopka (če gre za obnovo postopka zaradi navajanja novih dejstev ali uporabe novih dokazov), je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nove dokaze.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se razveljavita sklepa tožene stranke z dne 26.7.1994 in 14.10.1994, s katerima je bil zavržen kot prepozno vložen predlog za obnovo postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in prenehanja delovnega razmerja, vložen zaradi novih dejstev in novih dokazov.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da so razlogi sodišča v izpodbijani sodbi nejasni in med seboj v nasprotju, nasprotja pa so tudi med tem, kar se navaja v razlogih sodbe glede listin ter zapisnikov o izpovedbah prič. Navajal je, da je sodišče v postopku prezrlo številne dokaze, ki so kazali na dejstvo, da je predlog za obnovo postopka utemeljen, prav tako pa tudi napake v postopku, vodenem s strani tožene stranke. V bolniškem staležu je bil do 9.6.1994 in do takrat ni mogel uveljavljati pravic v zvezi z delovnim razmerjem, zadnji dokaz, ki ga je predlagal pa je dobil šele 26.9.1994. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ali podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Tožeča stranka je revizijo vsebinsko opredelila glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tako, da je navajala, da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni in v nasprotju sami s seboj in da je nasprotje tudi med razlogi sodbe in listinami v spisu, kar naj bi bila bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ta točka določa, da gre za bistveno kršitev določb postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, revizijski očitek ni sprejemljiv. Izpodbijana sodba je utemeljena z ugotovljenimi dejstvi, tako da jo je mogoče preizkusiti, nasprotij, ki jih zatrjuje revizija, revizijsko sodišče ni našlo, zato tovrstne revizijske graje ni moglo sprejeti.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava. Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravilen zaključek, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil po poteku subjektivnih rokov.

Iz določbe 103. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) izhaja, da se v postopkih odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcu smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Iz določbe prvega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 do 20/98) izhaja, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če z ZDSS ni drugače določeno. V zakonu o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki je bil podlaga za odločitev, je določeno, da je treba predlog za obnovo postopka (če gre za obnovo postopka zaradi navajanja novih dejstev ali uporabe novih dokazov), vložiti v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nove dokaze. Ker je iz izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče zaključilo, da je tožnik mogel delodajalcu navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze že 17.6.1993, to pomeni, da je bil predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen 20.7.1994 vložen po poteku določenega roka. Zato je že tožena stranka pravilno njegov predlog za obnovo postopka kot prepozno vložen zavrgla, sodišče pa je v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem in veljavnimi predpisi pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke.

Ob upoštevanju povedanega, ko je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodišče v izpodbijani sodbi ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka in da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških odgovora na revizijo je sodišče odločilo v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.