Jedro

Vdova, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alinei 72. člena ZPIZ-92 prenehala po dopolnitvi 45 let starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti, lahko, ne glede na določbo 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti (ZPIZ-1 člen 427/4).

Ker tožnica v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke še ni izpolnila starosti 50 let, ki je pogoj po določbi 427/4. čl. ZPIZ-1, da bi pridobila pravico do družinske pokojnine (ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev), njen tožbeni zahtevek, da se ji prizna ta pravica, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba toženke št. ... z dne 2. 11. 2009 v zvezi z odločbo št. ... z dne 28. 11. 2008 ter da se ji prizna pravica do vdovske pokojnine.

Zoper zavrnilo sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi meni, da je stališče sodišča, da se ji tožbeni zahtevek zavrne, ker ne izpolnjuje pogojev, niti po zakonu, ki je veljal od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1999, niti po ZPIZ-1 in da tožnica ni dopolnila starosti, ki jo predpis zahteva za uveljavitev pravice po prenehanju skrbi za otroka, in da ni nastopila čakalna doba, napačna. Tožnica je vdova, ki je do smrti moža dopolnila 33 let starosti, takrat je bila nezaposlena in imela dva mladoletna otroka in uveljavila pravico do družinske pokojnine po odločbi št. ... od 1. 7. 1997 dalje, na podlagi 3. alinee 1. odstavka 72. člena tedaj veljavnega zakona. Mlajši sin je v šolskem letu 2006/2007 zaključil svoje redno šolanje, tožnica je takrat dopolnila starost 46 let in je nastopila čakalno dobo, da bo znova uveljavila pravico, ko bo dopolnila starost 48 let, to je od 23. 1. 2009. Tožnica je bila že ob smrti moža hudo bolana in je postala nezmožna za delo in samostojno življenje. Ni se ponovno poročila niti zaposlila oziroma pokojninsko zavarovala in je po končanju čakalne dobe oziroma, ko je dopolnila starost 48 let izpolnila vse pogoje za ponovno uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem tudi ni prišlo do kršitev postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet socialnega spora je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 2. 11. 2009, s katero je toženka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 28. 11. 2008 (I. točka izreka odločbe) odločilo, da bo o pravici do vdovske pokojnine na podlagi 2. alinee 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1, odločeno pri Območni enoti A. (II. točka izreka odločbe) in da stroškov postopka ni (III. točka izreka odločbe). Z odločbo Območne enote A., izdano po uradni dolžnosti je bilo odločeno, da uživalcema družinske pokojnine B.B., rojeni 23. 1. 1961 in C.C., rojenemu 28. 8. 1986, preneha pravica do družinske pokojnine z dnem 28. 2. 2007 in se s tem dnem ustavi tudi izplačevanje pokojnine. S to odločbo se nadomesti odločba št. ... z dne 15. 4. 1998. Pritožba ne zdrži izvršitve odločbe, stroškov postopka ni.

Predmet socialnega spora je torej odločanje o družinski pokojnini pritožnice B.B., katera meni, da ji po odpadu sina C.C. še naprej pripada pravica do družinske pokojnine. Tožnica meni, da je potrebno upoštevati, da je družinsko pokojnino pridobila v letu 1997 na podlagi 3. alinee 1. odstavka 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92; Ur. l. RS; št. 12/92 s spremembami) in je po zakonu nastopila čakalno dobo in z dnem dopolnitve starosti 48 let izpolnjuje vse pogoje za ponovno uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Mož tožnice je umrl dne 21. 3. 1994, tožnica rojena 23. 1. 1961 je bila takrat stara 33 let. Tožnici B.B. in sinu C.C. je bila priznana pravica do družinske pokojnine s strani tožene stranke z izplačilom od 1. 7. 1997 dalje po pokojnem možu oziroma očetu D.D., z odločbo Območne enote A. št. ... z dne 15. 4. 1998. Sin C.C. je redno šolanje zaključil 28. 2. 2007. Tožnica je takrat dopolnila 46 let. Ob navedenem dejanskem stanju je tožena stranka pravilno zaključila, da tožnica na dan 28. 2. 2007, ko je C.C. zaključil šolanje ni dopolnila predpisane starosti za nadaljnje uživanje pravice in tako niso izpolnjeni pogoji po določbi 4. odstavka 427. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki je pravna podlaga za odločanje v tem primeru, glede na datum vložitve zahteve tožnice. Po navedeni določbi vdovi, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljeni po 2. ali 3. alinei 72. člena ZPIZ-92 prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti lahko, ne glede na določbo 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti.

Navedeno pomeni, da v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke z dne 2. 11. 2009, ki je predmet sodne presoje, tožnica še ni izpolnila starosti 50. let, ki je pogoj po določbi 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1, da bi pridobila pravico do družinske pokojnine (ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev). Tožnica je navedeno starost izpolnila v letu 2011. Za tožnico, ki je izpolnila pogoje že po prej veljavnem zakonu (ZPIZ-92) so tako bistvene določbe 390. člena ZPIZ-1 in določbe 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1. V 390. členu ZPIZ-1 uživalcem pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so uveljavili pravice do uveljavitve tega zakona (tožnici je bila družinska pokojnina priznana po odločbi z dne 15. 4. 1998 od 1. 7. 1997 dalje), tudi po uveljavitvi ZPIZ-1 zagotovil te pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZPIZ/92) s tem, da se te pravice za naprej (od 1. 1. 2000) usklajujejo po določbah ZPIZ-1. Napačno je stališče sodišča prve stopnje v točki 7. obrazložitve izpodbijane sodbe, da bi morala tožnica dopolniti starost 50. let do 31. 12. 1999 in ker te starosti ni dopolnila, ne more biti tako imenovana čakalka in ne more nastopiti čakalne dobe po prehodni določbi 427. člena ZPIZ-1. Četrti odstavek 427. člena ZPIZ-1 izrecno določa, da takšna vdova lahko "ne glede na določbe 110. člena tega zakona pridobil pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti". V primeru tožnice to pomeni, da ji zaradi tega, ker ji je pravica do družinske pokojnine prenehala po 45. letu starosti, pa pred dopolnitvijo 50. leta starosti, da je ohranila pravico, da bi po dopolnitvi 50. leta starosti ponovno pridobila oziroma uveljavila pravico do družinske pokojnine (seveda ob izpolnjenih drugih pogojih).

Sodišče prve stopnje je presojalo tudi razlog popolne nezmožnosti za delo in pravilo ugotovilo, da je bilo o tej zahtevi, pravici do vdovske pokojnine na podlagi 2. alinee 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1 (če je bila vdova do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po zavarovančevi smrti), že odločeno (Ps 317/2010). Pri tožnici je zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti od 12. 2. 2009 dalje, ker ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala svoje trditve o nastanku invalidnosti pred 12. 2. 2009. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih so sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.