Jedro

Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.

Izrek

I. Pritožbi tretjega se zavrneta in se potrdita: - v I., II. in IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje (odločitev o ugovoru in predlogu za odlog) in - v celoti sklep sodišča prve stopnje (odločitev o izročitvi nepremičnine kupcu).

II. Tretji in prvi upnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa VL 44740/2011 - 102 z dne 14. 4. 2015 zavrglo ugovor tretjega A. Š. v delu za nedopustnost izvršbe na deležu do 1/2 celote nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. in predlog za odlog izvršbe za to nepremičnino. V II. točki izreka je kot neutemeljen zavrnilo ugovor tretjega A. Š. v delu za nedopustnost izvršbe na deležu do 7/8 od celote nepremičnine parc. št. 390 k.o. R. in 9/24 do celote parc. št. 804 k.o. R. V III. točki izreka je na predlog tretje osebe odložilo izvršbo na nepremičninah parc. št. 482 in 805 do pravnomočne odločitve o ugovoru tretje osebe za nedopustnost izvršbe. Odločilo je še, da tretji sam krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. S sklepom VL 44740/2011 - 103 z dne 14. 4. 2015 pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka idealni delež nepremičnine 1/2 od celote parc. št. 693/1 k.o. R., ID znak 693/1-0, last B. Š., izročilo kupcu in po pravnomočnosti sklepa odredilo, da se v zemljiški knjigi pri navedenem deležu nepremičnine vknjiži lastninska pravica v korist kupca in izbris zastavnih pravic upnikov, na podlagi sklepov o izvršbi in sklepa o zavarovanju (ID omejitev 144, 159, 166).

3. Zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru VL 44740/2011 - 102 z dne 14. 4. 2015 se pravočasno po pooblaščencih pritožuje tretji, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo na prvem prodajnem naroku dne 11. 3. 2015 ob prejemu sklepa N 115/2012 z dne 28. 3. 2014 predmetno izvršbo ustaviti po uradni dolžnosti, saj predmetni sklep N 115/2012 predstavlja pravnomočni izvršilni naslov, s katerim je bil odpravljen izvršilni naslov treh hipotekarnih upnikov. Hipoteke, ki so predmet tega izvršilnega postopka so se s predmetnim nepravdnim sklepom prenesle na druge nepremičnine. Nadaljevanje izvršbe na nepremičninah 482, 693/1, 804, (prej 805) sedaj 805/3, 805/4, 805/5 in 805/6 vse k.o. R. je zato nedopustno, kot je nedopusten sklep o domiku z dne 11. 3. 2015 za parc. št. 693/1. Poudarja, da bi bili hipotekarni upniki dolžni podati vsaj odlog izvršbe oziroma umik izvršbe na nepremičninah, s katerih so se hipoteke prenesle. Sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava glede četrtega upnika N. K. d.d., ki je pridobil hipoteko z zaznambo izvršbe po pravnomočnosti predmetnega sklepa N 115/2012 in ne s pravnim poslom. Pritožuje se tudi glede II. točke izreka, saj meni, da vpis lastninske pravice po sklepu N 115/2012 ne bo izvršljiv, če se bo izvršba na nepremičninah parc. št. 390 in 804 nadaljevala. Ker so po njegovi oceni upniki neutemeljeno povzročili stroške tretjega v tem postopku, se pritožuje tudi zoper stroškovni del prvostopenjske odločitve (IV. točko izreka). Poudarja, da bi z nadaljevanjem izvršbe utrpel nenadomestljivo škodo, saj bi utrpel poseg v njegovo lastninsko pravico, ki ga ne bi bilo mogoče nadomestiti v obliki odškodnine. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in IV. točki izreka ustrezno spremeni ter ugodi predlogu za odlog in ustavitev izvršbe tretjega v celoti, stroške postopka tretjega pa naloži v plačilo upnikom, v primeru zamudne z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Podrejeno predlaga, da sodišče druge stopnje prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, priglašene pritožbene stroške tretjega pa naloži v plačilo upnikom, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

4. Tretji se s pravočasno pritožbo po pooblaščencih pritožuje tudi zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru VL 44740/2011 - 103 z dne 14. 4. 2015 o izročitvi idealnega deleža nepremičnine kupcu. V pritožbi na kratko ponovi že podane pritožbene trditve iz pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru VL 44740/2011 - 102 z dne 14. 4. 2015 o ugovoru tretjega.

5. Na pritožbo tretjega zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru VL 44740/2011 - 103 z dne 14. 4. 2015 je odgovoril le prvi upnik, ki v pritožbi ponavlja razloge sodišča prve stopnje, ki so bili podlaga za sprejem izpodbijane odločitve in se zavzema za zavrnitev neutemeljen pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Sodišče druge stopnje je preizkusilo oba sklepa sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

8. Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku N 115/2012, ki je postal pravnomočen dne 23. 4. 2014, je bil izdan na podlagi dogovora udeležencev nepravdnega postopka, zato ne predstavlja takšne sodne odločbe, s pravnomočnostjo katere bi v smislu določbe šestega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) nastala lastninska pravica, temveč pravnoposlovni prenos lastninske pravice.(1) Zato navedeni pravnomočni sklep predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ki jo bodo solastniki kot izključni lastniki na določenih nepremičninah v skladu s sklepom nepravdnega sodišča pridobili šele z vknjižbo v zemljiško knjigo. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje (uradni zaznamek z dne 11. 3. 2015, na list. št. 177), predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sporazuma udeležencev postopka po sklepu N 115/2012 do 11. 3. 2015 v zemljiški knjigi ni bil vložen, kar pomeni, da lastninska pravica tretjega na idealnem deležu dolžnika sporne nepremičnine, ki je bila predmet javne dražbe dne 11. 3. 2015, ob izvedbi javne dražbe in izdaji sklepa o domiku še ni nastala. Sodna praksa ob določenih predpostavkah pridobitelju lastninske pravice sicer res priznava pravno varstvo njegove pričakovalne pravice še pred vpisom v zemljiško knjigo, če ob ustreznem pravnem naslovu razpolaga tudi že z listino, primerno za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vendar pa tretji ob izvedbi javne dražbe s takšno listino še ni razpolagal, saj je bil predlog za poočitev parcel, ki je bil podan na podlagi odločbe GURS o evidentiranju novo nastalih parcel z dne 5. 3. 2015, vložen šele 2. 4. 2014, torej po opravljeni prvi javni dražbi, na kateri je bila sporna nepremičnina v idealnem deležu 1/2 od celote tudi prodana. Sklicevanje tretjega na sodno odločbo VSL I Cp 2653/2012 pa v obravnavanem primeru ne more biti uspešno, saj se ta nanaša na povsem drugačno dejansko stanje, ko so tretji že v trenutku vložitve predloga za izvršbo na nepremičninah imeli lastninsko pravico v pričakovanju, zato je razumljivo, da so materialnopravni zaključki sodišča, ki je navedeno sodno odločbo izdalo, drugačni.

9. Zastavno pravico na nepremičninah - hipoteko, materialnopravno ureja SPZ, ki pa ne ureja prenosa hipoteke v smislu spremembe predmeta zastavne pravice. Izvedba takšne spremembe predmeta hipoteke je torej mogoče le z vknjižbo izbrisa hipoteke, ki na prvotni nepremičnini preneha in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. V skladu s prvim odstavkom 154. člena SPZ hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, torej z vknjižbo izbrisa hipoteke, ki je opravljen na podlagi zasebne listine, ki vsebuje izbrisno dovolilo ali javne listine z dovolilom v obliki notarskega zapisa, kot tudi konstitutivnih sodnih odločb, ki jih predstavljajo sklepi v izvršilnem postopku, ali deklaratornih sodnih odločb, s katerimi se ugotovi prenehanje hipoteke - na primer na podlagi drugega odstavka 211. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden. Nikakor pa ta sklep, pred njegovo realizacijo v zemljiški knjigi ne more vplivati na pravnomočen sklep o izvršbi v obravnavani izvršilni zadevi, s katerim je bila dovoljena izvršba z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi med drugim tudi na dolžnikovem idealnem deležu 1/2 od celote nepremičnine parc. 693/1 k.o. R. Zato tretji s svojim ugovorom in sedaj pritožbo na tej podlagi ne more uspeti.

10. V trenutku prodaje idealnega deleža do 1/2 celote nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na prvi javni dražbi dne 11. 3. 2015, na strani tretjega še niso bile izpolnjene okoliščine, da bi bilo treba varovati njegovo lastninsko pravico v pričakovanju, prav tako tudi ne okoliščine, zaradi katerih bi bilo tretjega obravnavati kot hipotekarnega dolžnika, ki bi mu pripadalo sodno varstvo dolžnika, zato mu pripada le pravno varstvo tretjega. Medtem pa je z izdajo sklepa o domiku(2) kupec pridobil pravno varovano pričakovano pravico, s plačilom celotne kupnine dne 1. 4. 2015, torej pred vložitvijo ugovora tretjega z dne 7. 4. 2015, in s pravnomočnostjo sklepa o domiku, pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Ob upoštevanju namena izvršbe, ki je v tem, da pride upnik do poplačila svoje terjatve v primeru, ko je dolžnik ne želi prostovoljno izpolniti, je glede na okoliščine konkretnega primera treba dati prednost pričakovani pravici kupca.

11. Upoštevaje listinske podatke v spisu se kot neresnične izkažejo trditve pritožnika, da je bil tretji z izvršilno zadevo obveščen šele z vročitvijo sklepa o domiku dne 28. 3. 2015, saj mu je bila na njegov naslov stalnega bivališča, ki izhaja iz centralnega registra prebivalstva in zemljiške knjige, dne 12. 2. 2015 vročena odredba za javno dražbo dne 11. 3. 2015. V vsakem primeru pa je bil tretji že tekom nepravdnega postopka v zadevi N 115/2012 od leta 2012 ob dogovorih v zvezi s prenosom hipotek seznanjen s tekom izvršilnega postopka, zato bi lahko ob ustrezni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega (so)lastnika nepremičnine, ugovor tretjega vložil že pred prvo javno dražbo dne 11. 3. 2015. 12. Sodišče druge stopnje se pridružuje prvostopenjskemu zaključku, da tretji ni z verjetnostjo izkazal obstoja pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Hkrati pa je ugovor vložil ne le po izdaji sklepa o domiku nepremičnine kupcu z dne 11. 3. 2015, ki predstavlja pravni naslov za prenos lastninske pravice na kupca,(3) temveč tudi po plačilu celotne kupnine, zaradi česar so pred vložitvijo njegovega ugovora na strani kupca bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki ga je sodišče prve stopnje sicer izdalo dne 14. 4. 2015, po pravnomočnosti sklepa o domiku. Slednji je postal pravnomočen dne 11. 4. 2015. V navedenih okoliščinah je tako pritrditi tudi stališču, da v tej fazi postopka razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, zaradi varstva pravice kupca v smislu drugega odstavka 76. člena ZIZ, več ni mogoča.(4) Zato tretji za ugovor, podan šele v tej fazi, s katerim si prizadeva doseči razveljavitev opravljene prodaje nepremičnine, v katero pa več ne more poseči, ne more imeti pravnega interesa in je prepozen. Kot pravilna se tako izkaže odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v I. točki izreka sklepa VL 44740/2011- 102 z dne 14. 4. 2015, pritožbena prizadevanja tretjega pa neutemeljena.

13. Ugovor tretjega v zvezi z idealnim deležem 7/8 od celote nepremičnine par. št. 390 k.o. R. in 9/24 od celote nepremičnine par. št. 804 k.o. R., je sodišče prve stopnje v II. točki izreka sklepa VL 44740/2011- 102 z dne 14. 4. 2015 pravilno zavrnilo, ker tretji v zvezi z navedenimi nepremičninami sploh ni zatrjeval obstoja svoje lastninske pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo na teh nepremičninah, temveč je trdil, da je njihov lastnik četrta oseba. Zato tudi pritožbene navedbe tretjega, ki se zoper ta del sklepa pritožuje le iz razloga možnosti uveljavitve sklepa nepravdnega sodišča N 115/2015 z dne 28. 3. 2014, niso utemeljene.

14. Ob upoštevanju že navedenih razlogov, se kot neutemeljena izkažejo tudi pritožbena prizadevanja tretjega za razveljavitev izdanega sklepa o izročitvi idealnega deleža nepremičnine 1/2 od celote parc. št. 693/1 k.o. R. kupcu (sklep VL 44740/2011 - 103 z dne 14. 4. 2015). Za izdajo izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni vsi pogoji v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZIZ, ki določa, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sklep o domiku je sodišče prve stopnje izdalo neposredno po uspešni prodaji nepremičnine na prvi javni dražbi dne 11. 3. 2015, kupec pa je celotno kupnino plačal dne 1. 4. 2015, zato so ob pravnomočnosti sklepa o domiku in zavrženju ugovora tretjega v zvezi s prodano nepremičnino, bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki ga tretji s pritožbo neutemeljeno izpodbija. Tretji tudi nima prav, da bi sodišče prve stopnje ob prejemu sklepa nepravdnega sodišča N 115/2012 na prvi javni dražbi dne 11. 3. 2015 moralo po uradni dolžnosti predmetno izvršbo ustaviti. Predmetni izvršilni postopek teče na podlagi predlogov upnikov za izvršbo, zato so upniki tisti, ki lahko podajo umik izvršilnega predloga, na podlagi katerega potem sodišče izda sklep o ustavitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo okoliščine, ki privedejo do ustavitve izvršilnega postopka, kakor tudi dejstvo, da zgolj predložitev sklepa N 115/2012 z dne 28. 3. 2014 s strani pooblaščenke dolžnika, katerega pravni pomen in vsebino ter z njim povezano stanje v zemljiški knjigi je sodišče prve stopnje kljub temu preverilo ob izvedbi prve javne dražbe dne 11. 3. 2015, brez kakršnegakoli predloga strank ali drugih udeležencev v postopku v zvezi z navedeno sodno odločbo, ne more voditi do ustavitve izvršilnega postopka po uradni dolžnosti.

15. V celoti je pritrditi tudi stroškovni odločitvi iz IV. točke izreka sklepa VL 44740/2011 - 102 z dne 14. 4. 2015. Kot že pojasnjeno zgoraj, je dogovorjeni prenos hipotek v sklepu N 115/2012, mogoče realizirati z vknjižbo izbrisa hipotek na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in nato z vknjižbo vpisa hipotek pri drugih nepremičninah, vendar šele po vpisu lastninske pravice iz sklepa N 115/2012. Izbris hipotek pred tem pa za prve tri upnike pomeni izgubo vrstnega reda in nedvomno nevarnost za uveljavitev pravice poplačila. Pritožbeni očitek, da so ti upniki tretjemu povzročili stroške, ko so navkljub sklenjenemu dogovoru vodili izvršbi, je zato zavrniti. Očitek o neutemeljeno povzročenih stroških je zavrniti tudi v primeru četrtega upnika, ki je bil šele z ugovorom tretjega seznanjen z njegovo pravico.

16. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo obe neutemeljeni pritožbi tretjega in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru VL 44740/2011 - 102 z dne 14. 4. 2015 v izpodbijanih I., II. in IV. točki izreka ter v celoti sklep Okrajnega sodišča v Mariboru VL 44740/2011 - 103 z dne 14. 4. 2015. 17. Tretji s pritožbama ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške obeh pritožb. Odgovor, ki ga je na pritožbo vložil prvi upnik, pa ni dodatno prispeval k rešitvi zadeve, zato mu sodišče druge stopnje stroškov odgovora na pritožbo ni priznalo in jih krije prvi upnik sam (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : O tem Rijavec V., Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku, Podjetje in delo, št. 5, 2011, str. 802. Op. št. (2) : Odredba o prodaji nepremičnine - 1/2 parc. št. 693/1 k.o. R. na prvi javni dražbi dne 26. 9. 2013, ki je bila kasneje preklicana, (red. št. 65, l. št. 167), je bila izdana že 21. 8. 2013 (l. št. 145 - 147). To je pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-J, ki je začel veljati 30. 7. 2014, zato se na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J v postopku prodaje nepremičnine uporabljajo določbe ZIZ, veljavne pred novelo ZIZ -J, na podlagi katere zoper sklep o domiku ni več posebne pritožbe.

Op. št. (3) : Kupec lastninsko pravico na kupljeni nepremičnini pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine (četrti odstavek 192. člena ZIZ).

Op. št. (4) : Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča RS Up-35/98 z dne 2. 4. 1998, Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 in sklep VSL III Cp 412/2005 z dne 20. 4. 2005.