Jedro

Iz načelnega pravnega mnenja, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče, v ZUP ni podlage za razlago, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. V obravnavani zadevi to pomeni, da se šteje, da je bila vročitev s tožbo izpodbijanega sklepa opravljena v soboto, 11. 11. 2017, torej z dnem izteka 15 dnevnega roka za osebni prevzem pisanja. Začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu je tako treba šteti od naslednjega dne, torej od 12. 11. 2017. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru tako iztekel v ponedeljek, 11. 12. 2017. Tožnik pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložil priporočeno na pošti šele v sredo, 13. 12. 2017. To pomeni, da je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe ter je tako prepozna.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 13. 12. 2017 vložil tožbo v upravnem sporu zoper uvodoma navedeni sklep.

2. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise zadeve ter odgovor na tožbo, v katerem je predlagala, da sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrne.

3. Po prejemu odgovora na tožbo in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je tožbo potrebno zavreči kot prepozno.

4. Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tako treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

5. Po podatkih upravnega spisa je bila izpodbijana odločba tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

6. Iz predloženih upravnih spisov in dokazil o vročitvi odločbe (podpisana vročilnica) nedvoumno izhaja, da je bila tožniku 27. 10. 2017 poizkušana vročitev odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu za vročanje puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 28. 10. 2017. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo pisanje 13. 11. 2017 puščeno v hišnem predalčniku.

7. V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. Iz načelnega pravnega mnenja, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče na Občni seji dne 14. 1. 2015 in po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP, v ZUP tudi ni podlage za razlago, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.

8. To v obravnavani zadevi pomeni, da se šteje, da je bila vročitev s tožbo izpodbijanega sklepa opravljena v soboto, 11. 11. 2017, torej z dnem izteka 15 dnevnega roka za osebni prevzem pisanja. Začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu je tako treba šteti od naslednjega dne, torej od 12. 11. 2017. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru tako iztekel v ponedeljek, 11. 12. 2017. Tožnik pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložil priporočeno na pošti šele v sredo, 13. 12. 2017. To pomeni, da je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.

9. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom kot prepozno zavreči. Upoštevaje navedeno in v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 36. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 59. člena ZUS-1). Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini.