Jedro

Odmera komunalnega prispevka za potrebe gradnje je urejena v šestem in devetem odstavku 79. člena ZPNačrt. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri prispevka ni odločeno v navedenem roku, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo izdala investitorju A. d.o.o (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta „...“ na zemljiščih parcela št. 2160/1, 2160/2, 2161/1, 2161/2, 2162/1, 2162/2, 2162/3 in 2163, vse k.o. … pod tam navedenimi pogoji.

Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je prizadeta stranka vlogo za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka pri pristojnemu občinskemu organu vložila dne 7. 12. 2010, dne 23. 12. 2010 pa je pri navedenemu organu vložila še dopolnitev zahtevka. Prav tako je tudi upravni organ z dopisom z dne 18. 8. 2011 pristojno občinsko upravo v imenu prizadete stranke obvestil, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna in ji v skladu s sedmim odstavkom 54. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) poslal povzetek projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker tožnica v zakonskem 15-dnevnem roku ni odgovorila, jo je upravni organ z dopisom z dne 29. 9. 2011 ponovno zaprosil za podatek o izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Tožnica mu je odgovorila, da investitor še ni izpolnil vseh pogojev za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka oziroma za izdajo potrdila o poravnanih obveznostih glede plačila komunalnega prispevka. Glede na navedeno je upravni organ v skladu z devetim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) ugotovil, da plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnil. Pritrdil je stališču prvostopenjskega upravnega organa, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt. Kot nerelevantne je zavrnil ugovore, da določila pogodbe o opremljanju niso izpolnjena in da objekta posledično ne bo mogoče priključiti na omrežje komunalne infrastrukture. Ugotovil je namreč, da s temi ugovori tožnica ne varuje svojih pravic ali pravne koristi, temveč javni interes in se pri tem skliceval na sodbo Upravnega sodišča III U 522/2010 z dne 3. 6. 2011. Ali bo za objekt zagotovljena minimalna komunalna oprema, pa mora preveriti upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja v skladu z določbami 66. člena ZGO-1. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka napačno uporabila določbe 78. in 79. člena ZPNačrt. Navaja, da je „tožena stranka“ sklenila pogodbo o opremljanju. Tožnica je prvostopenjski upravni organ obvestila, da prizadeta stranka ni predložila potrdila o poravnanih obveznostih v višini 617.111,63 EUR, ampak potrdilo o poravnanih obveznostih v višini 539.111,43 EUR. Ker prizadeta stranka svojih obveznosti iz pogodbe o opremljanju ni izpolnila, ji tožnica ni izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Navaja, da zakon plačilo stroškov predvidene komunalne opreme izenačuje s plačilom komunalnega prispevka. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 283/2009 z dne 3. 3. 2011. Na podlagi stališč iz navedene sodbe tožnica ugotavlja, da 5. točke 66. člena ZGO-1 ni mogoče razlagati različno za primere, ko je bil komunalni prispevek plačan po odločbi o odmeri ali na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZPNačrt v zvezi s petim odstavkom 79. člena ZPNačrt. Glede na 5. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora upravni organ v primeru, da ni izkazana izpolnitev pogodbe o opremljanju ugotoviti, da obveznosti iz tega naslova niso bile plačane. Meni, da se deveti odstavek 79. člena ZPNačrt nanaša samo na primere, ki jih ureja 79. člen ZPNačrt. Jasno je, da v primeru sklenjene pogodbe o opremljanju občina ne more za del komunalnega prispevka, ki se na ta način plača v naravi, investitorju ponovno naložiti plačila komunalnega prispevka. V tem primeru izda potrdilo o poravnanih obveznostih glede plačila komunalnega prispevka, česar pa tožnica v konkretnem primeru ni mogla narediti. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in vrne zadevo upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Prizadeti stranki A. d.o.o. (ki ji je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje) in B. d.o.o. (ki je kot investitor naveden v spremenjenem gradbenem dovoljenju z dne 6. 6. 2012) v odgovoru na tožbo navajata razloge, zakaj menita da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter zakaj menita, da so tožbeni ugovori tožnice neutemeljeni. Predlagata zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisov. Toženka je v obrazložitvi obeh odločb navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da je prizadeta stranka, A., d.o.o., dne 7. 12. 2010 pri pristojnemu občinskemu organu vložila vlogo za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, dne 23. 12. 2010 pa je vlogo še dopolnila in da je upravni organ dne 18. 8. 2011 tožnico z dopisom obvestil, da je vloga prizadete stranke za izdajo gradbenega dovoljenja popolna ter ji v skladu s sedmim odstavkom 54. člena ZGO-1 poslal povzetek projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, dne 29. 9. 2011 pa jo je ponovno zaprosil za podatek o izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Prav tako ni sporno, da tožnica odločbe o odmeri komunalnega prispevka ni izdala v roku iz šestega odstavka 79. člena ZPNačrt. Sporno za tožnico ostaja vprašanje, ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma ali so na drug zakonit način izpolnjene obveznosti.

Po 5. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom (komunalne prispevek določa 210. člen ZGO-1), plačani oziroma so na drug način izpolnjene investitorjeve obveznosti.

Odmera komunalnega prispevka za potrebe gradnje je urejena v šestem in devetem odstavku 79. člena ZPNačrt. Po navedenih določilih odmeri komunalni prispevek pristojni organ občinske uprave na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenje. Rok za izdajo odločbe je 15 dni (šesti dostavek). Če o odmeri prispevka ni odločeno v navedenem roku, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek).

Ob nespornem dejstvu, da pristojni organ občinske uprave v predpisanem roku ni odločil o odmeri komunalnega prispevka niti na zahtevo prizadete stranke in niti po prejemu obvestila upravne enote o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, so tožbeni ugovori glede nepravilne uporabe določb ZPNačrt in 5. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, brez podlage v citiranih predpisih. Z navedenimi določili je zakonodajalec pristojne občinske organe zavezal, da o zahtevah zavezanca ali upravne enote odloči o odmeri komunalnega prispevka za potrebe gradnje v roku 15 dni in jasno določil tudi, da če v tem roku o odmeri ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Zato so razlogi, zakaj tožnica ni izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka, nerelevantni in na drugačno odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da je tožnica menila, da za izdajo odločbe še ni izpolnjenih pogojev, ker po njenem mnenju vloga še ni popolna. Iz drugostopenjske odločbe namreč izhaja, da je tožnica v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedla, da ker obveznosti iz pogodbe o opremljanju še niso izpolnjene (priloženo je potrdilo o poravnanih obveznostih v višini 539.111,43 EUR namesto 617.111,43 EUR), vloga prizadete stranke še vedno ni popolna. Stališče, da vprašanje, ali se lahko uporabi deveti odstavek 79. člena ZPNačrt tudi za primere, ko organ lokalne skupnosti meni, da investitor ni predložil popolne vloge, ni pomembno v primeru, ko o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno niti v roku 15 dni po prejemu obvestila upravne enote, da je vloga investitorja popolna in je torej po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 300/2011 z dne 14. 12. 2011. Če pa tožnica meni, da bi morala toženka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz 5. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 ugotavljati tudi, ali so izpolnjene obveznosti iz sklenjene pogodbe o opremljanju, pa sodišče pripominja, da kaj takega ne izhaja ne iz določb ZGO-1, ne iz določb ZPNačrt. Poleg tega iz neprerekanih navedb toženke iz odgovora na tožbo izhaja, da prizadeti stranki sploh nista bili stranki sklenjene pogodbe o opremljanju, pač pa je bila to družba C. d.o.o., ki je s prizadeto stranko A., d.o.o., dne 4. 2. 2008 sklenila Dogovor o sofinanciranju.

Sodišče še pripominja, da ker gre pri pogodbi o opremljanju za obligacijsko razmerje med pogodbenikoma, se izpolnitev morebitno neizpolnjenih obveznosti iz te pogodbe uveljavlja pred sodišči splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.