Jedro

S sklepom o izvržbi upnik ne pridobi zastavne pravice na nepremičnini dolžnika, ki je predmet prodaje, ampak le poplačilno pravico iz te nepremičnine. Zato v primeru ustavitve izvršbe zaradi neuspešne prodaje nepremičnine zastavne pravice tudi ne more obdržati, če ta ni bila vknjižena že pred tem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo to nepremičninsko izvršbo in zemljiški knjigi odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi. Sklep je utemeljilo z razlogom, da nepremičnine, ki je predmet izvršbe, ni bilo mogoče prodati niti za polovico ugotovljene vrednosti na tretjem naroku za prodajo (2. odstavek 194. člena Zakona o izvršb in zavarovanju - ZIZ).

Zoper sklep se je v roku pritožil drugi upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da odloči, da je upnik po ustavitvi izvršbe pridobil zastavno pravico na nepremičnini dolžnika ter dolžniku naloži nadaljnje izvršilne stroške upnika. Navaja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno po ustavitvi izvršbe, potem ko nepremičnina dolžnika ni bila prodana tudi na tretji javni dražbi, izbrisati zaznambo sklepa o izvršbi, posledično čemur upnik, ki ni imel že prej vpisane zastavne pravice in je z izdajo sklepa o izvršbi pridobil zgolj poplačilno pravico, ne obdrži zastavne pravice. Upoštevati je potrebno 4. odstavek 194. člena ZIZ, ki določa, da v primeru ustavitve izvršbe upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini v zavarovanje svoje terjatve. Upnik je prepričan, da se navedena določba nanaša ravno na upnike, ki so s sklepom o izvršbi pridobili poplačilno pravico, torej tiste, ki niso imeli že pred izvršilnim postopkom vpisane zastavne pravice ali pa so le-to pridobili med postopkom. Nelogično bi bilo nasprotno razlogovaje, da se ta določba nanaša na tiste upnike, ki že imajo zastavno pravico na nepremičnini dolžnika, ker ti v primeru neprodaje nepremičnine tako ali tako obdržijo pridobljeno zastavno pravico.

Pritožba ni utemeljena.

Ni zakonske osnove, na podlagi katekre bi sodišče v primeru, ko ustavi nepremičninsko izvršbo zaradi neuspešne prodaje nepremičnine tudi na tretjem naroku za javno dražbo, odredilo vpis zastavne pavice v zemljiški knjigi na upnika pri nepremičnini, katere prodaja je bila neuspešna in kateri upnik te pravice pred tem ni imel vpisane v zemljiški knjigi. V 4. odstavku 194. člena ZIZ je izrecno določeno, da v takem primeru ustavitve izvršbe upnik le obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve. Po 1.in 2. odstavku 170. člena ZIZ se glede nepremičnine, ki je predmet prodaje v izvršilnem postopku, zaznamuje sklep o izvršbi v zemljiški knjigi, s to zaznambo pa pridobi upnik poplačilno pravico iz nepremičnine tudi v primeru poznejše odsvojitve nepremičnine, ne pridobi pa zastavne pravice. Nastanek zastavne pravice na nepremičnini ureja 1. odstavek 144. člena ZIZ, ki določa, da se ta pridobi z njeno vknjižbo v zemljiški knjigi.

Pritožbeni očitek glede nelogičnosti drugačne razlage 4. odstavka 194. člena ZIZ, kot jo podaja pritožba, ne vzdrži. Upnik, ki za zavarovanje svoje denarne terjatve nima vknjižene zastavne pravice na nepremičnini dolžnika, namreč lahko predlaga takšno zavarovanje po določbah 21. poglavja ZIZ, ki zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini ureja. Če za takšno zavarovanje upnik nima izvršilnega naslova oz. teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, je takšen izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga zavarovanje, pravnomočen sklep o izvršbi, v katerem je odločeno o obstoju terjatve.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo drugega upnika kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).