Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje se lahko le izjemoma dovoli zaradi razlogov, ki so na strani pooblaščenca stranke - odvetnika. Odvetnik mora v skladu z Zakonom o odvetništvu dejavnost opravljati tako, da je zagotovljeno zastopanje stranke, še posebej pa, da niso zamujeni prekluzivni roki. Založitev spisa zaradi selitve odvetnika ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje zamujenega roka za vložitev pritožbe zoper akt prvostopnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 3. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odločba US) zavrnilo predlog tožnikove odvetnice za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Tožnikova odvetnica je namreč 3.7.2006 vložila na prvostopno sodišče pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, št. U 759/2006-6 z dne 17.5.2006, ter hkrati predlagala tudi vrnitev v prejšnje stanje roka za vložitev pritožbe. Navedla je, da ji je bila sodba vročena 13.6.2006, zoper njo pa se v roku ni mogla pritožiti, ker je zaradi selitve v nove prostore tožnikov spis in odpravek pritožbe založila. Takoj, ko je bilo mogoče, pa je pritožbo vložila. Sodišče prve stopnje je tožnici pojasnilo vsebino 22. člena ZUS in odločilo, da vrnitve v prejšnje stanje zaradi okoliščin, na katere se tožnikova odvetnica sklicuje, torej da je bil spis založen zaradi (neizkazane) selitve v nove poslovne prostore, ne more upoštevati kot razlog za zamudo oziroma razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper prvostopni sklep vlaga tožnikova odvetnica pritožbo in predlaga, da se njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Navaja, da je bila selitev dejansko izvedena in prilaga kot dokaz pogodbo o uporabi prostorov med njo in ustanovo F.G., sklenjeno 1.6.2006. Če se tudi po tem okoliščine selitve ne bodo štele za verjetno izkazane, predlaga ogled poslovnih prostorov, v katerih sedaj opravlja dejavnost. Pritožba ni utemeljena.

Kot je tožnici pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, je inštitut vrnitve v prejšnje stanje za upravni spor urejen v 22. členu ZUS. Po tej določbi se ureja vrnitev v prejšnje stanje iz razlogov na strani stranke. V tem primeru pa razlogi, ki so pripeljali do prepozne vložitve pritožbe zoper prvostopno sodbo, niso bili na strani stranke, temveč njene pooblaščenke, ki je odvetnica. Pritožbeno sodišče sicer meni, da bi bila vrnitev v prejšnje stanje možna tudi iz razlogov, ki nastanejo na strani odvetnika, vendar le v primeru višje sile ali drugih izjemnih razmer, ki onemogočajo redno opravljanje njegove dejavnosti. Odvetnik, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem strank v postopkih, mora v skladu z Zakonom o odvetništvu, za vsak primer zagotoviti svoje poslovanje tako, da zaradi okoliščin na njegovi strani uveljavljanje pravic njegovih strank ni prizadeto.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da preselitev odvetnikove pisarne oziroma založitev spisov ob preselitvi pisarne ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje, ne glede na to, ali je selitev izkazana ali ne.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. Prvostopno sodišče bo sedaj moralo odločiti še o pritožbi, ki je bila vložena hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.