Jedro

Konkretna izvedba del znotraj določenega roka je stvar morebitnega izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. ... z dne 23.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote D. št. ... z dne 11.6.1997 in s katero je bila razlastitvenemu upravičencu dovoljena parcelacija, med drugim tudi na zemljiščih v lasti tožeče stranke. V obrazložitvi upravno sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka pravilno oprla na stari Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN, Uradni list RS, št. 5/80, 30/87 in 20/89), ker se po prehodni določbi 1. odstavka 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97) še uporablja za postopke, ki do uveljavitve ZSZ niso pravnomočno končani. Po 13. členu ZRPPN se tistemu, ki namerava predlagati razlastitev nepremičnine, dovolijo pripravljalna dela, tudi parcelacija zemljišč, na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, če verjetno izkaže za potrebno, da so mu take priprave potrebne. Glede na to, da je predlagateljica zahtevala dovolitev parcelacije na zemljiščih, ki so po Odloku o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste M-10 na odseku D. vas - Č. od KM 00 + 00 M do KM 3,0 + 74 M, objavljenem v Uradnem vestniku Občine D., št. 17/95 in 23/95, predvidena za izključno rabo rekonstrukcije navedene magistralne ceste in sistem servisnih cest s spremljajočimi objekti, so izkazani pogoji, ki jih za dovolitev pripravljalnih del za razlastitev zahteva zakon. Tožbene ugovore, ki jih je tožeča stranka uveljavljala že v upravnem postopku in jih ponavlja v tožbi, je prvostopno sodišče zavrnilo zaradi razlogov, ki jih je navedla že tožena stranka in se prvostopno sodišče nanje v celoti sklicuje. Dodatno pa še navaja, da v zakonu ni podlage, da bi moral biti v izreku prvostopne odločbe za vsako parcelo posebej naveden čas, kdaj se bo opravila parcelacija, kot to trdi tožeča stranka. S tem ko je v odločbi naveden rok, do katerega se opravi parcelacija na parcelah tožeče stranke, je po presoji upravnega sodišča izrek dovolj določen.

V pritožbi tožeča stranka ponavlja že s tožbo uveljavljane ugovore in sicer, da je odločitev prvostopnega upravnega organa nekonkretizirana in dejansko neizvršljiva, ker bi moralo biti že v dispozitivu odločbe točno navedeno, kdaj in na kateri parceli - poljščini se dela lahko izvedejo. V zvezi s tem je tudi obrazložitev upravnega sodišča v nasprotju z dejanskim stanjem in materialnimi predpisi, ker sodišče le pove, da je tovrstna zahteva tožeče stranke v nasprotju s predpisi oziroma da zanjo ni podlage v zakonu. Tožeča stranka meni ravno nasprotno, prav narava predrazlastitvenega postopka, ter sama zahteva, s katero se predlaga poseg v lastninsko pravico lastnika, ki je kmet in se s kmetijstvom ukvarja kot edinim virom preživljanja, mora imeti za posledico opredelitev vseh pogojev in predvidenega roka izvedbe parcelacije. To je pomembno tudi zato, da bi lahko lastnik zemljišča - kmet, ukrenil vse potrebno, da se izogne ali vsaj zmanjša morebitno škodo na pridelkih, ter pravočasno prilagodil proces kmetovanja. Sodišče prve stopnje tudi ni odgovorilo na bistvene pripombe tožeče stranke, da se parceli ne odkupujeta za potrebe izgradnje predmetne magistralne ceste, kar posledično pomeni, da za te parcele ni ugotovljenega splošnega interesa. Tožeča stranka predlaga, da se pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi dovolitve priprav za razlastitev so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljeni vsi, na podlagi 13. člena ZRPPN, zahtevani pogoji. Na predlog upravičenega predlagatelja je bila dovoljena parcelacija zemljišč tožeče stranke, ker se ta zemljišča nahajajo v območju rekonstrukcije magistralne ceste na podlagi sprejetega lokacijskega načrta. S tem je izkazana potreba, da so take priprave potrebne. V skladu s 14. členom ZRPPN je določeno, da se ta dela opravijo do 1.9.1997 in sicer na posameznih parcelah v takem času, ki bo glede na zasajene kulture na teh zemljiščih, najbolj primeren. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da v postopku niso bili ugotovljeni vsi pogoji. Ker je bil za izvedbo parcelacije določen najdaljši rok (1.9.1997), to pomeni, da je rok določen (od vročitve prvostopne odločbe do 1.9.1997). In ker gre le za parcelacijo in ne za kakšna gradbena ali tem delom podobna dela ter tudi ne za samo razlastitev, tudi po presoji pritožbenega sodišča tak rok ni neprimeren rok za lastnika. Konkretna izvedba del znotraj določenega roka pa je stvar morebitnega izvršilnega postopka.

Ne drži pa pritožbeni ugovor, da upravno sodišče ni odgovorilo na ugovor tožeče stranke, da njune parcele ne bodo uporabljene za izgradnjo magistralne ceste in da zato tudi pogoj ugotovljenega splošnega interesa ni izkazan. Že v upravnem postopku je bilo ugotovljeno in to prvostopno sodišče povzema v svojo obrazložitev, da so vse parcele tožeče stranke zajete v lokacijskem načrtu in tej ugotovitvi tožeča stranka niti ne ugovarja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.