Jedro

Tožnik je kljub predhodnemu utemeljenemu pisnemu opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v krajšem časovnem obdobju storil kar dve kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je ponovil istovrstno kršitev, zaradi katere mu je bilo podano pisno opozorilo. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča bil podan resen in utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se spremenita tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter jo razveljavilo. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka. Presodilo je, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je podala tožena stranka tožniku, nezakonita. Zaključilo je, da je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 5. 2010 neutemeljeno. Prav tako je za kršitve delovnih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožniku v odpovedi, ugotovilo, da so bile storjene, preden je tožena stranka podala tožniku opozorilo z dne 6. 5. 2010 (neopravljanje potrebnih del v zvezi z izvedbo javnih objav na SEO-netu in spletni strani družbe, zloraba zaupanih delovnih sredstev v zasebne namene, arogantno, nestrpno ter neprimerno obnašanje do sodelavcev dne 29. 4. 2010 in dne 3. 5. 2010), da so očitki kršitev pavšalni (opustitev dolžne skrbnosti pri vodenju arhiva ter odnašanje dokumentacije družbe iz prostorov družbe) in neutemeljeni (neupoštevanje navodil delodajalca oz. nadrejenih oseb in samovoljno zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom ter arogantno, nestrpno in neprimerno obnašanje do sodelavcev dne 17. 6. 2010).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Drugače kot sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo opozorilo z dne 6. 5. 2010 utemeljeno in da je tožena stranka dokazala dve kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, sicer pa se je sodišče druge stopnje strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Presodilo je namreč, da ugotovljeni kršitvi delovnih obveznosti ne predstavljata utemeljenega odpovednega razloga.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 347. členom in 358. členom ZPP, saj je ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, ni pa opravilo obravnave. Sodišče druge stopnje je napačno ocenilo, da se je kršitev, ki se nanaša na nepravilno tolmačenje okrožnice Agencije za trg vrednostnih papirjev, storila že februarja 2009 in da je zato zamujen rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za to kršitev in kršitev v zvezi z zlorabo zaupanih delovnih sredstev v zasebne namene revident trdi, da je zvedel šele po podanem pisnem opozorilu, in zato predstavljata „novi kršitvi“. Glede obrazložitve sodišč nižje stopnje, da je očitek opustitve dolžne skrbnosti pri vodenju arhiva pavšalen, revident opozarja, da gre za dokumente, za katere obstaja zakonska dolžnost objave, zakoni pa so javno objavljeni in dostopni vsakomur. Sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zaključilo, da so očitki kršitev delovnih obveznosti pavšalni, iz listinskih dokazov in zagovora tožnika pa izhaja, da sta stranki vedeli, na katere dokumente se očitek nanaša. Ker je obrazložitev izpodbijane sodbe v nasprotju sama s sabo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ugotovilo kršitev pri vodenju arhiva, vendar je presodilo, da ta ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj jo je tožnik odpravil. Revident prav tako uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče ugotovilo, da kršitve v zvezi s prisotnostjo na delu niso ugotovljene, priča N. V. pa je povedala, da je tožnik prihajal in odhajal z delovnega mesta, kot je sam želel. To trditev je revident želel dokazati z drugimi dokazi, vendar jih je sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotrebne, s čimer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Napačno je sodišče ocenilo, da se neupravičena odsotnost z dela dne 22. 6. 2010 ne more upoštevati, saj je bil tožniku v zvezi z njo omogočen zagovor. Revident se sklicuje na sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 263/2006 z dne 5. 12. 2006, VIII Ips 481/2006 z dne 13. 3. 2007 in VIII Ips 172/2011 z dne 6. 2. 2012, iz katerih izhaja, da tudi če posamezna kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ni dovolj resna in utemeljena, se upošteva, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena. Zato meni, da ugotovljeni kršitvi predstavljata resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se nanašata na prisotnost na delu, spoštovanje navodil nadrejenega in dostojno vedenje na delovnem mestu, sodišče druge stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je presodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj ne sledi ustaljeni sodni praksi, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Ker Vrhovno sodišče na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, se izpodbijana sodba preizkusi zgolj z vidika tistih kršitev, ki jih stranka v reviziji konkretno opredeli.

7. Revizija očita, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 347. člena ZPP, ker bi naj brez opravljene glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje je drugače kot sodišče prve stopnje presodilo, da je bilo opozorilo utemeljeno in da je tožnik storil dve kršitvi delovnih obveznosti. Revizijski očitek v tej zvezi je neutemeljen, saj je šlo za drugačno materialnopravno presojo dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pri čemer pa je bila presoja v korist revidentu.

8. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in ti niso med seboj v nasprotju, ker vsaka kršitev delovnih obveznosti še ne pomeni utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodba nima pomanjkljivosti, ki jih graja revident, in se lahko preizkusi.

9. Tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ne obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih med razlogi sodbe o izvedenih dokazih in med samimi temi dokazi, nestrinjanje revidenta z zaključki sodišča o ugotovljenih dejstvih, ki jih slednje napravi na podlagi izvedenih dokazov, pa ne more predstavljati te kršitve.

10. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

11. Po določbi tretje alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Pri čemer ZDR v drugem odstavku 88. člena ZDR določa, da delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Eden izmed pogojev za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tudi, da je bil delavec v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR predhodno pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovnega kršenja delovnih obveznosti v roku enega leta od prejema opozorila.

12. Pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe je Vrhovno sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Iz tega razloga Vrhovno sodišče ni upoštevalo revizijskih navedb, iz katerih izhaja nestrinjanje revidenta z ugotovljenim dejanskim stanjem.

13. Revident je tožniku podal pisno opozorilo z dne 6. 5. 2010, s katerim mu je očital neupravičeno odsotnost z dela dne 28. 4. 2010, saj ga o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil, odsotnost ni bila dogovorjena in tudi kasneje svoje odsotnosti ni prepričljivo opravičil. Za opozorilo je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bilo utemeljeno. Glede očitanih kršitev delovnih obveznosti je zaključilo, da sta dokazani dve izmed več očitanih kršitev v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer je presodilo, da je tožnik dne 16. 6. 2010 samovoljno zapustil delovno mesto med delovnim časom in ni upošteval zahteve revidenta, naj se v delovnem času vrne v pisarno in osebno prevzame vabilo na zagovor. Prav tako je ugotovilo, da je utemeljen očitek o nestrpnem, arogantnem in neprimernem obnašanju tožnika, ki je dne 17. 6. 2010 direktorju izrekel besede: „Tepec, ki ga je potrebno z lučjo iskati podnevi,“ kar se je nanašalo na ravnanje direktorja dne 16. 6. 2010, ko je ta želel, da se tožnik vrne v pisarno in prevzame vabilo na zagovor.

14. Neutemeljena so zatrjevanja revidenta, da je sodišče zmotno presodilo, da kršitvi v zvezi s presojo okrožnice Agencije za trg vrednostnih papirjev in zlorabo delovnih sredstev ne predstavljata novih kršitev v smislu prvega odstavka 83. člena ZDR, ker je zanju zvedel šele po podanem opozorilu. Kdaj je zanju zvedel revident ni bistveno, pomembno je, kdaj sta bili storjeni. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je to bilo, preden je revident podal opozorilo, ti kršitvi ne moreta biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

15. Prav tako se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišč nižje stopnje, da tožniku glede neupravičene odsotnosti z dela dne 22. 6. 2010 ni bil omogočen zagovor, kot to določa drugi odstavek 83. člena ZDR, in zato ta ne more biti predmet odpovedi.

16. Revident utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo določbi tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR, ker je presodilo, da ugotovljeni kršitvi ne predstavljata utemeljenega odpovednega razloga, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah obrazložilo, da četudi kršitev, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval (1). To namreč daje kršitvi, ki je bila razlog za odpoved, drugačno težo in vpliva tudi na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Tožnik je kljub predhodnemu utemeljenemu pisnemu opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v krajšem časovnem obdobju storil kar dve kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je ponovil istovrstno kršitev, zaradi katere mu je bilo podano pisno opozorilo. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča bil podan resen in utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ter je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

17. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP sodbi sodišč nižje stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijski in reparacijski zahtevek zavrnilo.

18. Ker v obravnavanem sporu tožnik ni uspel, nosi sam svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Enako velja za revidenta, saj gre v obravnavani zadevi za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec ne glede na izid spora vedno nosi svoje stroške postopka (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).

Op. št. (1): Prim. sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 28/2011 z dne 3. 4. 2012 in VIII Ips 172/2011 z dne 6. 2. 2012.