Jedro

Člen 145 ZPP strankinemu pooblaščencu v primeru spremembe naslova (v konkretnem primeru poslovnega naslova odvetniške pisarne) nalaga dolžnost obvestitve sodišča o spremembi, pri čemer to sporočilo pomeni obvestilo sodišču v konkretnem postopku.

V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče, zaradi upravičene domneve, da toženko v pravdnem postopku zastopa pooblaščenka iz predhodnega izvršilnega postopka (v katerem ji v skladu z devetim odstavkom 29. člena ZIZ pooblastila ni bilo treba predložiti), poziv za odgovor na dopolnitev tožbe najprej vročalo toženkini domnevni pooblaščenki. Ker se na poziv njeni domnevni pooblaščenki, da odgovori na dopolnjeno tožbo, toženka ni odzvala, je sodišče prve stopnje dopolnjeno tožbo s pozivom na odgovor pravilno vročilo neposredno toženki, s čimer ni kršilo postopkovnih določb 98. člena ZPP, kot mu to očita pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je v osmih dneh dolžna plačati tožniku 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka navedenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo tožniku plačati 2.279,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2021 dalje, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Obenem ji je naložilo, da tožniku povrne njegove stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to sodbo se je pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zlasti pa zaradi bistvene kršitve določbe pravdnega postopka, in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje oziroma izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo pravočasno odgovoril in je nasprotoval njeni utemeljenosti. Menil je, da je bila pritožba v odgovor njegovi pooblaščenki vročena na njenem prejšnjem in zato napačnem naslovu, vendar njegovo stališče ni pravilno. Člen 145 ZPP strankinemu pooblaščencu v primeru spremembe naslova (v konkretnem primeru poslovnega naslova odvetniške pisarne) nalaga dolžnost obvestitve sodišča o spremembi, pri čemer to sporočilo pomeni obvestilo sodišču v konkretnem postopku. Tega ne more nadomestiti splošno obvestilo Odvetniške zbornice sodišču „skladno s protokolom“, kot to navaja tožnikova pooblaščenka. Dolžnost obvestitve tudi ni bila izpolnjena s tem, da je tožnikova pooblaščenka o spremembi naslova konkretno prvostopenjsko sodišče obveščala na zapisnik v drugi pravdi pred istim sodiščem in po telefonu vpisnik sodišča. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi gre za spor majhne vrednosti, ki je bil v skladu s šestim odstavkom 458. člena ZPP v odločitev odstopljen senatu. Upoštevaje, da je sodbo v sporu majhne vrednosti dopustno izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbene navedbe obravnavalo v tem okviru.

6. Okrajno sodišče v Ljubljani je na toženkin ugovor razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 61804/2022 z dne 1. 9. 2022 in skladno z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu prvostopenjskemu sodišču. To je po prejemu zadeve tožnika najprej pozvalo na dopolnitev tožbe (drugi odstavek 62. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP), nato pa prejeto dopolnitev tožbe skupaj s pozivom, da lahko toženka nanjo odgovori z novo vlogo v osmih dneh (v skladu s 452. členom ZPP), posredovalo pooblaščenki, ki je toženko zastopala v predhodnem izvršilnem postopku. Ker se ta na poziv ni odzvala, je bila dopolnitev tožbe s pozivom na odgovor vročena še neposredno toženki, pri čemer niti ona na dopolnjeno tožbo ni odgovorila. Prvostopenjsko sodišče je postopek nadaljevalo in izdalo izpodbijano sodbo.

7. Iz pritožbenih navedb izhaja, da toženka prvostopenjskemu sodišču očita kršitev določb 98. člena ZPP v delu, ki se nanašajo na dolžnost sodišča, da pooblaščenca stranke v pravdnem postopku pozove na predložitev pooblastila za zastopanje. Sodišče prve stopnje naj bi moralo takoj, ko mu je bila zadeva odstopljena, toženkino pooblaščenko pozvati, da predloži pooblastilo za zastopanje v pravdi, ki je sledila izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine. Gre torej za zatrjevanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jih v sporu majhne vrednosti v pritožbenem postopku ni dopustno uveljavljati.

8. Zatrjevano kršitev pa je mogoče po vsebini obravnavati kot očitek, da stranki zaradi opustitve vročanja ni bila dana možnosti obravnavanja pred sodiščem, tj. kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V skladu z 98. členom ZPP mora pooblaščenec pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, pri čemer lahko sodišče dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Če ta rok preteče brez uspeha, sodišče nadaljuje postopek, ne da bi upoštevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče, zaradi upravičene domneve, da toženko v pravdnem postopku zastopa pooblaščenka iz predhodnega izvršilnega postopka (v katerem ji v skladu z devetim odstavkom 29. člena ZIZ pooblastila ni bilo treba predložiti), poziv za odgovor na dopolnitev tožbe najprej vročalo toženkini domnevni pooblaščenki (vročitev opravljena 16. 12. 2022). Za prvo pravdno dejanje pooblaščenca v smislu predhodno citiranega 98. člena ZPP bi se v obravnavanem pravdnem postopku tako štela morebitna vloga toženkine pooblaščenke (odgovor na poziv). Če ob takšni vlogi ne bi izkazala pooblastila za zastopanje, bi jo prvostopenjsko sodišče moralo pozvati na predložitev pooblastila v določenem roku (drugi odstavek 98. člena ZPP). V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje tega ni storilo, ker domnevna toženkina pooblaščenka vloge (odgovora na dopolnjeno tožbo) sploh ni vložila oziroma ni opravila prvega pravdnega dejanja v postopku. Prvostopenjsko sodišče je zato ni bilo dolžno (po že vročenem pozivu na odgovor na dopolnjeno tožbo) še dodatno pozivati na predložitev pooblastila za zastopanje. Ker se na poziv njeni domnevni pooblaščenki, da odgovori na dopolnjeno tožbo, toženka ni odzvala, je sodišče prve stopnje dopolnjeno tožbo s pozivom na odgovor pravilno vročilo neposredno toženki (vročitev s fikcijo dne 3. 2. 2023), s čimer ni kršilo postopkovnih določb 98. člena ZPP, kot mu to očita pritožba. Dopolnjeno tožbo tožnika z ustreznimi pozivom oziroma pravnim poukom, da lahko toženka na dopolnjeno tožbo odgovori v osmih dneh od prejema, je prvostopenjsko sodišče torej vročilo tako domnevni toženkini pooblaščenki kot tudi toženki sami. S tem je izključilo, da bi bila toženka prikrajšanja za možnost obravnavanja pred sodiščem in sodelovanja v postopku, tako da do kršitve pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ni prišlo.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo iztoževano manjkajoče plačilo del, ki jih je bila pri njem naročila toženka (619. člen Obligacijskega zakonika, OZ), in tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, hkrati pa mora tožniku, ki je na pritožbo argumentirano odgovoril, povrniti njegove (potrebne) stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku stroške odmerilo po priglašenem stroškovniku, v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Kot potrebne je priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 OT, 375 točk), in pavšalne izdatke v višini 2% od vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT, 7,5 točke), ne pa tudi nagrade za konferenco s stranko, saj je ta storitev že zajeta v sami sestavi odgovora. Glede na vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR, priznani tožnikovi pritožbeni stroški znašajo 229,50 EUR, po prištetju 22 % davka na dodano vrednost pa 279,99 EUR. Toliko mu mora toženka plačati v osmih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. člen v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).