Jedro

Tožnik, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Trditveno in dokazno breme o tem pa je na strani tožnika, zato mora že v izjavi o umiku tožbe izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.

Če vrednost izpodbijanega dela sklepa o stroških postopka ne presega 800 EUR, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden. Zato njegova priprava ni potrebna in mora vlagatelj sam trpeti stroške, ki jih je imel z njim.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 317,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka naprej. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bil postopek zaradi umika tožbe s sklepom z dne 12.9.2008 ustavljen in da je tožena stranka v predpisanem roku zahtevala povrnitev pravdnih stroškov.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in sicer po 1. odstavku 339. člena in 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da zavrne zahtevek tožene stranke za povračilo pravdnih stroškov in ji naloži plačilo pritožbenih stroškov. Prvemu sodišču očita, da ni ugotavljalo podanosti pogojev iz 1. odstavka 158. člena ZPP. Pojasnjuje, da je tožbo umaknila zato, ker sta pravdni stranki izvensodno uredili medsebojno sporno razmerje s sklenitvijo darilne pogodbe, ki jo prilaga pritožbi. Tožba je bila ob vložitvi potrebna in bi bila tožeča stranka upravičena do povračila stroškov. Priglasila jih ni zaradi izvensodne ureditve spornega razmerja, toženi stranki pa po tem niso nastali nobeni stroški. Odločitev prvega sodišča je v nasprotju s 1. odstavkom 158. člena ZPP, kar je relativna procesna kršitev, ki je vplivala na pravilnost sklepa. Absolutni bistveni kršitvi pravil pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa sta podani, ker sklep nima ugotovitve, obrazložitve, niti stališč o tem, ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka. Sklepa se zato ne da preizkusiti.

O pritožbi je bila obveščena tožena stranka, ki je nanjo odgovorila in priglasila nadaljnje stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Gre za poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Tožnik, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Pri tem ni pomemben razlog, zaradi katerega se je odločil za umik. Prav tako ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Trditveno in dokazno breme o tem pa je na strani tožnika (1. odstavek 7. člena ZPP). Že v izjavi o umiku tožbe mora izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.

Po pravilni ugotovitvi prvega sodišča tožeča stranka tega ni storila. Izjava o umiku na redni številki 13 je bila podana brez kakršnihkoli pojasnil. Pritožbenih pojasnil in priložene dokumentacije pa ni mogoče več upoštevati. Gre za nedovoljene pritožbene novote, za katere pritožnica ne poda opravičila, zakaj jih ni navedla ob podaji izjave o umiku (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena istega zakona).

Prvo sodišče torej ni imelo nobene osnove, da bi odločilo drugače, kot je. Določilo 1. odstavka 158. člena ZPP kot relevantno materialno pravo je uporabilo pravilno, svojo odločitev pa tudi jasno in razumljivo obrazložilo, da razlogi sklepa omogočijo vsebinski preizkus pravilne uporabe 1. odstavka 158. člena ZPP. V sklepu pritožbeno sodišče ne najde ne očitanih ne uradno upoštevnih procesnih kršitev (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP za tožečo stranko in v zvezi s 1. odstavkom 155. člena istega zakona za toženo stranko. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama trpeti svoje pritožbene stroške. Za toženo stranko pa velja, da odgovor za pritožbo z zakonom ni predviden, kadar vrednost izpodbijanega dela sklepa o stroških postopka ne presega 800 EUR, kakor je primer v obravnavani zadevi (1. odstavek 366. člena ZPP). Zato priprava odgovora na pritožbo ni bila potrebna in mora tudi tožena stranka trpeti stroške, ki jih je imela z njim.