Jedro

Policijski zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti predstavlja javno listino in vsebuje dokazno pravilo o resničnosti njegove vsebine, saj je policijski zapisnik sestavil državni organ v mejah svoje pristojnosti.

Sodišče ni vezano na ugotovitve v odločbi o prekršku. Odločba sodnika za prekrške ima enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 81415/2009 z dne 16. 6. 2009 ohrani v veljavi v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 235,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve Zakona o pravdnem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške. Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti na podlagi 224. člena ZPP javna listina. Za to pa ni prav nobene pravne podlage. ZPP sicer ne našteva, katere listine imajo pravni značaj javne listine, a prav gotovo zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti glede na naravo stvari ne more biti med njimi. Zapisnik je samo formalna oblika za beleženje navedb, nikakor pa ni neke vrste potrdilo o resničnosti tega, kar je tam zapisano. Tudi ugotovitev, da se je tožena stranka s podpisom tega zapisnika avtomatsko strinjala z ugotovitvami v zapisniku, ne drži. Tožena stranka se je s podpisom samo seznanila z vsebino zapisnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene v pritožbi zoper sodbo zatrjevane kršitve in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) skladno dokazno oceno ter je o tožbenem zahtevku materialnopravno tudi pravilno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajejo. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema ugotovitev in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje ter glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

5. Dejstvo, da je imel toženec v času neposredno po prometni nesreči najmanj 1,06 mg alkohola na liter izdihanega zraka je sodišče ugotovilo ne le na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z dne 13. 9. 2008, temveč tudi na podlagi neprerekanega dejstva, da je bil toženec na podlagi odredbe policije pridržan do streznitve.

6. Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člen ZPP).

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da policijski zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti predstavlja javno listino in vsebuje dokazno pravilo o resničnosti njegove vsebine, saj je policijski zapisnik sestavil državni organ v mejah svoje pristojnosti. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa tožena stranka v postopku ni zatrjevala niti dokazovala neresničnost vsebine zapisnika.

8. Sodišče prve stopnje je toženi stranki tudi pravilno pojasnilo, da je v pravdnem postopku sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku (14. člen ZPP). Tožena stranka se zato zmotno sklicuje na vezanost sodišča na ugotovitve v odločbi o prekršku, ker sodišče na te ugotovitve ni vezano. Odločba sodnika za prekrške(1) ima torej enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V konkretnem primeru je bil postopek o prekršku ustavljen, ker je nastopilo absolutno zastaranje.