Jedro

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka I izreka), za njenega skrbnika imenovalo Center za socialno delo X. (točka II izreka) ter določilo naloge skrbnika (točka III izreka). Sodišče je tudi odredilo popis premoženja nasprotne udeleženke in ta popis zaupalo Centru za socialno delo X. (točka IV izreka). Nasprotno udeleženko je oprostilo plačila skupnih stroškov postopka in odločilo, da jih krije predlagatelj (točka V izreka). Vsak udeleženec pa nosi svoje stroške zastopanja v postopku ( točka VI izreka).

2.Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila nasprotna udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen oziroma podredno, da predmetni sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je v skladu s sodno prakso skrbništvo za odrasle osebe institut, ki je namenjen predvsem za varstvo oseb v primeru trajnejših težav. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, pa ni ugotovljeno, da naj bi imela nasprotna udeleženka trajnostne težave. Iz izpodbijanega sklepa izhaja ravno nasprotno, saj je sodna izvedenka ugotovila, da je nasprotna udeleženka na naroku delovala v redu, angažirano, da je na vprašanja odgovarjala izčrpno in smiselno ter da je dajala vtis, da je motivirana za ureditev svojega življenja in pridobitev zaposlitve, da se zaveda pomena rednega zdravljenja in ureditve svoje finančne situacije. Kot posebnost med drugim sodišče navaja tudi pričakovanje, da bo lahko nasprotna udeleženka poplačala nekatere dolgove. Ta ugotovitev pa ne ustreza dejanskemu stanju, saj so bili dolgovi nasprotni udeleženki odpuščeni. Tudi v času, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je bil namreč že izdan tudi sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 000/2024 z dne 29. 10. 2024, s katerim je sodišče že začelo postopek odpusta obveznosti. To dejstvo bi torej moralo biti upoštevano v sklepu, pa ni.

Sklep je nezakonit tudi iz razloga, ko je sodišče ugotovilo, da nasprotno udeleženko bremeni duševna bolezen (paranoidna shizofrenija). To dejstvo, če bi bi bilo resnično, pa ni, bi moralo sodišče ugotavljati z izvedencem. Sodišče namreč nima ustreznega strokovnega znanja.

Prav tako je protislovna ugotovitev, da nasprotna udeleženka zavrača zdravljenje. Izvedenka je ugotovila, da je nasprotna udeleženka v zadovoljivem psihofizičnem stanju, da sodeluje v zdravljenju, da je njeno stanje stabilno, pa izhaja tudi iz izvida Psihiatrične klinike v Y. z dne 18. 4. 2025. Gre za kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Kot izhaja iz listin v spisu, zlasti iz mnenja sodne izvedenke, naj bi imela nasprotna udeleženka težave zlasti na področju financ - dolgov. Pri skrbi za njeno finančno stanje pa sta tako sodišče kot tudi izvedenka spregledala pomembno dejstvo, da skladno s sklepom o odpustu obveznosti odpust obveznosti za nasprotno udeleženko učinkuje za vse terjatve upnikov do nje, ki so nastale do dne 10. 9. 2024. Glede na navedeno je torej skrb, kako bo nasprotna udeleženka uredila dolgove, ki so jo bremenili, odveč, saj so ji bili navedeni dolgovi odpuščeni. Kršeno je bilo preiskovalno načelo iz 7. člena Zakona o nepravdnem postopku, saj bi sodišče po uradni dolžnosti moralo upoštevati, da je bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti že pred odločitvijo oziroma celo pred narokom, ki je bil dne 8. 1. 2025.

Dejansko stanje pa je ugotovljeno nepopolno oziroma zmotno tudi v delu, ko je sodišče ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni poskrbela za vrnitev vozila z Norveške. Da je vozilo ostalo na Norveškem, ni mogoče pripisati odgovornosti nasprotne udeleženke, saj je bila le-ta odpeljana na hospitalizacijo in tako ni mogla sama poskrbeti za vozilo. Da je želela poskrbeti za vozilo, pa potrjuje zlasti karta, ki jo je nasprotna udeleženka kupila za pot na Norveško.

Prav tako nasprotna udeleženka nima dolgov na Š. Na nastanek dolgov je imela velik vpliv tudi njena mati, saj je vedno, ko je želela nasprotna udeleženka rešiti situacijo, mati posegla vmes.

Nasprotna udeleženka je že pridobila ponudbo za "online delo", kar nedvomno dokazuje, da se zaveda pomena rešitve svoje finančne situacije. Ima kar nekaj ponudb za delo v tujini, pri čemer jo pri zaposlovanju ovira ravno izpodbijani sklep sodišča. Poseg v konkretnem primeru ne izpolnjuje niti pogoja nujnosti niti sorazmernosti. Obrazložitev sodišča v tem segmentu je zelo skopa in je ni mogoče preizkusiti. Pomoč na področju zdravljenja in financ pri nasprotni udeleženki ni nujna, saj lahko nasprotna udeleženka sama poskrbi za svoje pravice, prav tako lahko izpolni tudi svoje obveznosti. Če bi bil poseg nujen, pa ni, bi moral biti nedvomno milejši. Nasprotna udeleženka skrbi zase že od 15. leta, njeni dolgovi so ji že odpuščeni, prav tako nasprotna udeleženka sledi navodilom zdravnika. Tudi na obravnavi je bilo ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka delovala v redu, angažirano. Glede na ugotovljeno stanje bi bilo mogoče nasprotno udeleženko zavarovati tudi z milejšimi ukrepi, ne pa s postavitvijo pod skrbništvo v tako velikem obsegu, kot je to sklenilo sodišče v izpodbijanem sklepu.

3.Na pritožbo sta odgovorila predlagatelj in udeleženec Center za socialno delo A. ter oba predlagala, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (2. in 3. odst. 239. člena Družinskega zakonika - DZ). Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (1. odst. 262. člena DZ).

6.Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, oprto na skrbno ugotovljeno dejansko stanje, da potrebuje nasprotna udeleženka na premoženjskem področju in na področju urejanja nadaljnjega zdravljenja pomoč skrbnika. Zmanjšana je predvsem njena zmožnost razsojanja pri upravljanju s financami. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je nevarnost škode za nasprotno udeleženko že odrazila na konkretni ravni in ni zgolj hipotetična: večkrat se je že zgodilo, da je po uspešnem zdravljenju duševne bolezni samovoljno prenehala z jemanjem terapije, kar je vsakič privedlo do novega zagona bolezni in poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, v tem času pa si je nasprotna udeleženka poleg škode na zdravju povzročala tudi premoženjsko škodo. Ignorirala je svoje obveznosti in pozive upnikov na njihovo izpolnitev ter svoje že tako visoke dolgove še povečevala s svojimi dejanji in opustitvami. Pritožba se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da so bili nasprotni udeleženki v postopku opr. št. St 000/2024 dolgovi odpuščeni. Iz dejstva odpusta preteklih obveznosti lahko izpeljemo le zaključek, da nasprotno udeleženko ne bodo več bremenili pretekli dolgovi, ne pa tudi, da se v bodoče ne bo zadolževala in si s tem povzročala škodo na premoženjskem področju. Za v bodoče je nasprotno udeleženko nedvomno potrebno zavarovati tudi na premoženjskem področju. Njene težave namreč niso le trenutne narave, kar izpostavlja pritožba, temveč se pojavljajo že dlje časa. Pri udeleženki obstaja vsaj 15 let trajajoča motnja v duševnem zdravju (paranoidna shizofrenija), ki je v preteklosti vplivala na njeno zmožnost razsojanja, sedanje relativno dobro stanje pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča posledica dejstva, da ji je bil med trajanjem tega postopka postavljen začasni skrbnik z nalogo bdeti nad finančnimi zadevami in zdravljenjem nasprotne udeleženke. V preteklosti pa se je pogosto dogajalo, da je nasprotna udeleženka jemanje zdravil, ko se je njeno stanje izboljšalo, samovoljno opustila in se je zato njeno zdravstveno stanje ponovno poslabšalo. Obstoj duševne motnje (paranoidne shizofrenije) je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke, zato je neutemeljen pritožbeni očitek v tej smeri. Tudi sicer samo po sebi ni odločilno, kako medicina opredeljuje vzrok za nezmožnost osebe, da za te zadeve poskrbi sama. Bistveno je, ali in na kakšen način ter v kakšnem obsegu oseba zaradi tega ne zmore samostojno opraviti svojih zadev.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je protislovna ugotovitev, da nasprotna udeleženka zavrača zdravljenje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka v preteklosti večkrat opuščala zdravila, zaradi česar je prišlo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Neutemeljeno je tudi pritožbeno poudarjanje, da je izvedenka ugotovila, da je nasprotna udeleženka trenutno v zadovoljivem psihofizičnem stanju in da sodeluje v zdravljenju. Kot je pritožbeno sodišče že povedalo, je to posledica dejstva, da ji je bil postavljen začasni skrbnik, ki bdi tudi nad zdravljenjem nasprotne udeleženke. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana.

8.Pritožba tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovilo tudi v delu, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni poskrbela za vrnitev vozila z N. Nasprotna udeleženka se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da za vozilo ni mogla poskrbeti zaradi hospitalizacije, saj bi to po ugotovitvi sodišča prve stopnje lahko storila tudi kasneje, vse od konca leta 2023 dalje. Tudi sicer pa je to le ena od težav, ki so se pri nasprotni udeleženki pojavile na premoženjskem področju. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega dolga na Š., kot to zatrjuje pritožba, ugotovilo pa je številne dolgove, ki so opisani v točki 18 obrazložitve sklepa in ki posledično utemeljujejo potrebnost pomoči na finančnem področju.

9.Neutemeljena je pritožbena trditev, da nasprotno udeleženko pri zaposlovanju ovira ravno izpodbijani sklep sodišča. Kot izhaja iz točke III.2.b. izreka sklepa nasprotna udeleženka pri sklepanju pravnih poslov in drugih pravnih opravil, povezanih z zaposlitvijo oziroma ki se tičejo iskanja in nasploh zaposlitve, ni omejena.

10.Sodišče prve stopnje je v točki 30 obrazložitve sklepa tudi zadostno obrazložilo, da sta podana tudi pogoja nujnosti in sorazmernosti izrečenega ukrepa. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je ukrep postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo v obsegu, kot je določen, nujen in sorazmeren, saj koristi nasprotne udeleženke ni mogoče zavarovati mileje, kot da se jo v omejenem obsegu postavi pod skrbništvo. V avtonomijo nasprotne udeleženke ni bilo poseženo prekomerno.

11.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

12.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 40. člena ZNP - 1, ki določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 239/3, 262, 262/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.