Jedro

Tudi pravila znanosti in stroke imajo naravo prava, kadar so v funkciji normativne konkretizacije pravnega standarda. V zvezi z vprašanjem, kakšno je pravilo stroke glede predpisovanja zdravila proti strjevanju krvi, se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev. Slednja sta sodišču posredovala pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodišče pa je na ta način ovsebinilo pravni standard skrbnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je v delu, ki je pomemben za revizijo, zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 93.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik je zoper drugostopenjsko sodbo vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. To kršitev utemeljuje s sklicevanjem na izpovedbo izvedenca T., ki naj bi nasprotovala zaključku sodišča v obrazložitvi, da sta si bila izvedenca enotna, da je bilo tožniku zdravilo utemeljeno predpisano, in zaključku, da bi po mnenju izvedenca prišlo do krvavitve, četudi tožnik zdravila ne bi prejemal. Izpovedbo izvedenca T. razume tako, da je do pareze prišlo v času nošenja longete. Nadalje se sklicuje na izvedensko mnenje izvedenca T. glede časa nastanka pareze. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo tožnikov predlog po soočenju izvedencev. Meni, da je podan upravičen dvom v mnenji obeh izvedencev.

3. Toženka v odgovoru na revizijo povzema mnenji izvedencev v delu glede ustreznosti predpisovanja zdravila proti trombozi in glede pravilnosti namestitve longete.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Tožnik v reviziji ne konkretizira bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami - v nadaljevanju ZPP), pač pa razlog napačne uporabe materialnega prava. Tudi pravila znanosti in stroke imajo naravo prava, kadar so v funkciji normativne konkretizacije pravnega standarda.(1) V zvezi z vprašanjem, kakšno je pravilo stroke glede predpisovanja zdravila proti strjevanju krvi, se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev. Slednja sta sodišču posredovala pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodišče pa je na ta način ovsebinilo pravni standard skrbnosti. Iz obrazložitve smiselno izhaja, da se po pravilih stroke pacientom predpisuje preventivni odmerek protitrombotične učinkovine, in sicer glede na telesno težo in glede na rizičnost pacienta za nastanek globoke venske tromboze (huda poškodba kolena, imobilizacija, prekomerna telesna teža). Po tožnikovem mnenju je sodišče napačno normativno konkretiziralo pravni standard skrbnosti. S sklicevanjem na posamezne izseke izpovedbe izvedenca T. skuša prikazati, da je pravilna razlaga ta, da se zdravilo ne predpisuje preventivno. Ob tem pa spregleda pojasnilo istega izvedenca v 12. točki obrazložitve, da zdravnik predpiše zdravila, če oceni, da je nevarnost tromboze velika. Glede na še dodatno pojasnilo izvedenca prof. dr. V., travmatologa, kot izhaja iz 13. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe, je tudi po presoji revizijskega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno konkretizirano pravni standard skrbnosti.

6. V delu, v katerem tožnik zaključuje, da je prišlo do pareze živcev v času nošenja longete, gre v bistvu zgolj za drugačno dokazno oceno izvedenčeve izpovedbe v povezavi z vsemi ostalimi dokazi in ne za bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Strankam z revizijo ni omogočeno izpodbijanje sodbe iz razlogov, ker je sodišče kakšno dejstvo napačno ugotovilo, ali ker ga ni ugotovilo. Revizijsko sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje.

7. Po tem, ko je sodišče po pridobitvi dopolnitve prvega izvedenskega mnenja in zaslišanju prvega izvedenca določilo še drugega izvedenca, ki s svojim mnenjem prav tako ni potrdil tožnikove teze, da longeta ni bila ustrezno nameščena in da zdravila proti strjevanju krvi niso bila ustrezno predpisana, tožnik meni, da bi ju sodišče moralo soočiti. V nasprotju s tožnikovim mnenjem je bila ocena sodišča, da si mnenji glede bistvenih vprašanj ne nasprotujeta. Tožnikova drugačna dokazna ocena izvedenskih mnenj je lahko le razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z revizijo ni mogoče uveljavljati, ne pa bistvena kršitev določb pravdnega postopka, kot jo skuša prikazati v reviziji.

8. Ker uveljavljani revizijski razlog ni bil podan, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Tožena stranka je v svojem odgovoru na revizijo samo povzemala mnenja izvedencev, zato je Vrhovno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin štelo, da stroški te vloge niso potrebni (155. člen ZPP), in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Op. št. (1): Primerjaj Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 330.