Jedro

Pogoj za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki oziroma njenemu pooblaščencu. Pri tem je treba upoštevati standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki se zahteva od odvetnika. V konkretni zadevi je pooblaščenka na začetek naroka čakala pred sobo 115 (prvo nadstropje sodišča), čeprav se je narok - kot je jasno razvidno iz vabila – opravljal v sobi 015, kar pa ni opravičljiva zmota.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

2.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, razveljavilo sklep o izdaji zamudne sodbe ter pravdo vrnilo v stanje pred zamudo naroka z dne 23. 10. 2008. (2) Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj ga spremeni ter predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, sicer pa naj izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem priglaša stroške. Meni, da izostanek tožene stranke oziroma njene pooblaščenke z naroka z dne 23. 10. 2008 ni opravičljiv. Pooblaščenka – odvetniška pripravnica bi se morala prepričati o tem, v kateri razpravni dvorani se bo narok vršil. Zmota o kraju naroka glede na zahtevano skrbnost ni opravičljiva, četudi je šlo za prvi narok pripravnice. Trajal je 12 minut, kar je slednji omogočalo, da bi svojo zmoto pravočasno odkrila in še pred zaključkom naroka prišla v ustrezno razpravno dvorano.

(3) Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) Pogoj za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki oziroma njenemu pooblaščencu (116. čl. in 92. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, 26/1999, s spremembami; od tu ZPP). Pri tem je treba upoštevati standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki se zahteva od odvetnika (oziroma od njega pooblaščenega odvetniškega pripravnika). V konkretni zadevi je pooblaščenka na začetek naroka čakala pred sobo 115 (prvo nadstropje sodišča), čeprav se je narok - kot je jasno razvidno iz vabila – opravljal v sobi 015 (kletni prostori sodišča). Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da je takšna zmota opravičljiva. Zgolj prisotnost neke gospe, ki je skupaj s svojim pooblaščencem čakala na narok pred sobo 115, ni resnejši dogodek, ki bi stranko oziroma pooblaščenko oviral k pristopu na narok (v drugi sobi). Ugotovitve sodišča prve stopnje, kako skrbno se je pripravnica vsebinsko pripravila na narok in da je imela resen namen pristopiti na narok, niso bistvene. Za presojo opravičljivosti njene zamude je odločilna skrbnost, ki jo je izkazala v zvezi s pravočasnim prihodom na pravilni kraj (sodišče in razpravna dvorana) oprave naroka. Potrebne skrbnosti ni izkazala – nasprotno: v zmoto jo je spravila že prisotnost neke druge stranke s pooblaščencem. Poleg tega bi lahko še potem, ko je ugotovila, da slednja nista tožnica in njen pooblaščenec (med 9.05 in 9.10 uro), pristopila na narok v sobi 015, ki se je zaključil ob 9.12 uri. Vendar je to storila šele, ko so ji v civilni pisarni povedali, da narok ni preklican in se je zopet vrnila pred napačno sobo. Izkaže se torej, da predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

(6) Upoštevajoč povedano, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep ustrezno spremeniti (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o stroških temelji na določbah 152. čl. ZPP in 4. odst. 163. čl. ZPP. Priglašene pritožbene stroške bo s končno odločbo odmerilo sodišče prve stopnje.