Up-185/99

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji dne 29. maja 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 413/99 z dne 21. 4. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I K 352/96 z dne 25. 2. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila ena oseba oproščena obtožbe, da je storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ) in kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja po prvem odstavku 290. člena KZ. Obtožni predlog je pritožnik vložil kot subsidiarni tožilec.

2.Pritožnik izrecno zatrjuje kršitev načel zakonitosti in enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave), do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Predlaga, naj Ustavno sodišče razpiše javno obravnavo in izda odločbo, s katero naj izpodbijano oprostilno sodbo razveljavi in kazenski postopek zaradi zastaranja ustavi.

B.

3.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po določbi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Po praksi Ustavnega sodišča lahko ustavno pritožbo vloži oseba, na katero se neposredno nanaša z ustavno pritožbo izpodbijani akt državnega organa.

5.Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 285/97 z dne 10. 5. 2001 (ki je priložen), oškodovanec kot tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper kakršnokoli pravnomočno odločitev, s katero je kazenski postopek zoper obdolženca končan (npr. s pravnomočno oprostilno sodbo). S takšnimi odločitvami namreč ni odločeno o pravicah ustavnega pritožnika. Ker je, izhajajoč iz navedenega stališča, ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba, jo je bilo treba zavreči. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-285/97.

6.Ker je ustavno pritožbo zavrglo, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do pritožnikovega predloga za razpis javne obravnave.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk

Pritrdilno ločeno mnenje dr. Ribičiča

V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev.

dr. Ciril Ribičič