Jedro

Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnik umaknil tožbo (I. točka izreka), da se postopek ustavi (II. točka izreka), ter da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper III. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da za odločitev o stroških postopka ni pomemben delež uspeha strank oziroma drugi odstavek 154. člena ZPP, ampak zlasti prvi odstavek 158. člena ZPP. Na podlagi te določbe bi ji sodišče moralo priznati stroške postopka, saj tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Tožena stranka je izvedla tri delna plačila, zadnje 5. 12. 2017, kar je razvidno tudi iz plačilnih list. Tožbo je umaknil šele konec maja 2018, sicer pa razlog umika tožbe niti ni pomemben. Bistveno je, da je tožbo umaknil prepozno. Takojšen umik bi bil možen najkasneje v roku 8 dni po izpolnitvi (Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi (I Cpg 1308/2015). Pritožba se sklicuje še na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz 188. člena ZPP. Zato tožena stranka predlaga, da bi ji sodišče moralo priznati vse stroške postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožena stranka se zavzema za priznanje stroškov postopka, medtem ko je sodišče prve stopnje pri odločitvi, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka, izhajalo iz tega, da je tožnik (ki je v posledici delne izpolnitve zahtevka tožbo umaknil v celoti) uspel v deležu 37,5 %, tožena stranka pa v deležu 62,5 %. Posledično je tožnikove stroške odmerilo v višini 79,97 EUR, stroške tožene stranke pa v višini 102,41 EUR. Upoštevalo je še tožnikov strošek sodne takse v višini 18,20 EUR, tako da njegovi stroški skupno znašajo 98,17 EUR. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Izpostavilo je tudi merilo potrebnosti stroškov, glede katerega prvi odstavek 155. člena ZPP določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči po skrbni presoji vseh okoliščin.

7. Pritožba napačno navaja, da ni pomemben razlog, zaradi katerega pride do umika tožbe. Izpolnitev je gotovo relevantna okoliščina za odločanje o stroških postopka v posledici umika tožbe. Pritožba neutemeljeno navaja, da je za odmero stroškov postopka relevanten le prvi odstavek 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne drži, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru I Cpg 1308/2015). Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to. V predmetni zadevi je potrebno o stroških postopka odločiti tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa nekaj mesecev kasneje, pri čemer v vmesnem času tudi niso bila opravljena procesna dejanja, v zvezi s katerimi bi strankam nastali dodatni stroški postopka (npr. II Cpg 1320/2016). V zvezi s presojo, kaj pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP, tudi ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.

8. Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa zato, ker njegov odgovor na pritožbo za odločitev pritožbenega sodišča ni bil potreben (154., 155. in 165. člen ZPP).