Jedro

Bistvo komunalnega prispevka je v tem, da investitor prispeva delež, ki ustreza standardu in obsegu komunalne infrastrukture na območju gradnje. Stališče tožeče stranke, da zato, ker objekt ne bo priključen na električno in vodovodno omrežje, ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za to omrežje, je napačno, saj se po določbi 3. odstavka 79. člena ZPNačrt komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 3506-2/2009-439 z dne 22. 1. 2009 je Občina Ljutomer kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožniku kot investitorju zaradi gradnje skladišča na parc. št. ... k.o. A. odmerila komunalni prispevek v višini 7.282,87 EUR (1. točka izreka) in odločila, da mora odmerjeni komunalni prispevek stranka plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja (2. točka izreka). V obrazložitvi odločbe se prvostopenjski organ sklicuje na določbe 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, v nadaljevanju ZPNačrt) ter 66. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in 14/05, v nadaljevanju ZGO-1), po katerih je stranka dolžna plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Pojasni, da se stroški opremljanja m2 gradbene parcele in neto tlorisne površine objektov v Občini Ljutomer obračunavajo ob upoštevanju preglednice v skladu s 7. členom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/08, v nadaljevanju Odlok), ki jo navaja. Pojasnjuje določbe Odloka glede odmere komunalnega prispevka in zaključi, da je občinski organ na podlagi projektne dokumentacije (PGD), ki jo izdelalo podjetje B. d.o.o., št. projekta 34/08, iz decembra 2008, ugotovil, da znaša komunalni prispevek za neto tlorisno površino objekta 231 m2 skupaj 7.282,87 EUR (KPvodovod znaša 2.067,42 EUR, KPcesta znaša 4.924,27 EUR, KPodpadki pa znaša 291,18 EUR).

Tožnik se z odločitvijo ni strinjal in je zoper odločbo vložil pritožbo, ki jo je Župan Občine Ljutomer kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnil z odločbo št. 3506-8/2009-368 z dne 24. 2. 2009. V obrazložitvi svoje odločbe drugostopenjski organ pojasnjuje, da se komunalni prispevek obračuna na podlagi 79. in 80. člena ZPNačrt ter določb Odloka. V 2. členu Odloka je določeno, da so predmet obračuna komunalnega prispevka parcele in objekti na območju Občine Ljutomer, ki so opremljeni bodisi s kanalizacijskim omrežjem, možnostjo priključitve na čistilo napravo, vodovodnim omrežjem, omrežjem cest, omrežjem javne razsvetljave, oziroma se zanje izvaja obvezna gospodarska javna služba zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino ali spreminja njegovo namembnost. V 3. točki 79. člena ZPNačrt je določeno, da se komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja na obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Ker iz programa opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ljutomer in 3. člena Odloka izhaja, da parcelna številka ... k.o. A. leži v območju opremljanja s komunalno opremo (obračunsko območje za vodovodno omrežje, obračunsko območje za prometno opremo, obračunsko območje za službo ravnanja z odpadki), skladno z določbo 10. člena Odloka pa se v primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije in gradnje na obstoječi gradbeni parceli za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto tlorisna površina, je po presoji drugostopenjskega organa odločba o odmeri komunalnega prispevka pravilna. Ker tožeča stranka povečuje neto tlorisno površino, je glede na navedene določb tudi zavezana plačati komunalni prispevek. Komunalni prispevek se namreč obračuna za vrsto komunalne opreme, ki se nahaja v obračunskem območju, ne glede na to, da stranka predvidenega objekta ne bo priključila na obstoječo komunalno infrastrukturo.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepravilnega sklepanja o dejanskem stanju. Navaja, da želi v okviru obstoječega zemljišča oziroma gradbene parcele in svojega proizvodnega kompleksa zgraditi novo skladišče v neto tlorisni površini 426 m2, ki ga potrebuje za opravljanje lastne dejavnosti. Skladišče bo namenjeno zgolj skladiščenju lesa in ne bo vezano na obstoječe komunalne priključke in zato ne bo prišlo do povečanja obstoječih priključkov za potrebe proizvodnega kompleksa. Tudi projekt ne predvideva priključkov na obstoječo komunalno infrastrukturo. V ZPNačrt je določeno, da je s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo. Ker pa se predvideni objekt ne bo priključil na obstoječo komunalno infrastrukturo, je treba pri odmeri komunalnega prispevka to upoštevati. Meni, da je ob primerjavi z gradnjo pomožnih objektov oziroma nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se ob izpolnjevanju predpisanih zahtev lahko gradijo brez plačila komunalnega prispevka, tožnik zato, ker mora pridobiti gradbeno dovoljenje zaradi večje površine in zahtevnejše konstrukcije objekta, v neenakopravnem položaju. Meni tudi, da pri izdaji odločbe ni bil upoštevan Odlok, ki v 10. členu določa, da se v primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, gradnje na obstoječi gradbeni parceli, nadomestne gradnje, ipd. za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto površina objekta. V tem primeru se ne uporabljajo določbe tega Odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo, ampak se upošteva zgolj del, vezan na neto površino objekta in faktor dejavnosti. Tako se neto tlorisna površina objekta izračuna kot razlika med neto tlorisno površino novega objekta in neto tlorisno površino obstoječega objekta. Poleg tega je tudi mizarski kompleks oziroma zemljišče v celoti komunalno že opremljeno in so vsi priključki obstoječi. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja pravno podlago za odmero komunalnega prispevka. Poudari, da ni točna navedba tožnika, da gre pri skladišču za pomožni objekt dejavnosti, saj je v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) določeno, da so zahtevni vsi objekti, pri katerih je nosilni razpon večji od 8 m in objekti, katerih prostornina presega 1000 m3, pri tožniku pa, glede na projekt, nosilni razpon znaša 9,7 m, neto prostornina pa 2557,10 m3. Ker tožnik povečuje neto tlorisno površino je zvezna k plačilu prispevka. Zavrne tudi ugovore glede tlorisne površine, ki se izračuna kot razlika med med neto tlorisno površino novega objekta in neto tlorisno površino obstoječega objekta, saj gre pri tožniku za novogradnjo. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru med strankama ni sporno, da tožnik pridobiva gradbeno dovoljenje za gradnjo novega objekta - skladišča po predloženem projektu na parceli št. ... k.o. A. Prav tako ni sporno, da bo nova bruto površina objekta znašala 426 m2 in da parcelna številka ... k.o. A. leži območju opremljanja s komunalno opremo (obračunsko območje za vodovodno omrežje, obračunsko območje za prometno opremo). Sporno med strankama pa je, ali so določbe ZPNačrt in Odloka kot podlaga za plačilo komunalnega prispevka pravilno uporabljene ter posledično, ali je bil komunalni prispevek pravilno obračunan. Zakon komunalni prispevek opredeljuje kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (1. odstavek 79. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja, glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (1. odstavek 82. člena ZPNačrt). Po določbi 80. člena ZPNačrt, na katero se pravilno sklicuje tožena stranka, je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. V obravnavanem primeru je kot nesporno ugotovljeno, da gre za gradnjo novega skladišča, ki se bo nahajalo na parceli, ki leži na območju opremljanja s komunalno opremo. Prav tako ni sporno, da je za novogradnjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Prvostopni organ je zato tožniku odmeril komunalni prispevek v zvezi z izgradnjo novega skladišča, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Čim je pa tako, je odločitev, da se tožniku odmeri komunalni prispevek pravilna. Bistvo komunalnega prispevka je v tem, da investitor prispeva delež, ki ustreza standardu in obsegu komunalne infrastrukture na območju gradnje. Stališče tožeče stranke, da zato, ker obravnavani objekt ne bo priključen na električno in vodovodno omrežje, ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za to omrežje, je po navedenem napačno, saj se po določbi 3. odstavka 79. člena ZPNačrt komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Konkretnih navedb glede samega izračuna komunalnega prispevka pa tožnik niti ne navaja.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Sodišče je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62710, v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče je v zadevi na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez izvedene glavne obravnave.

Pravni pouk sodbe temelji na 73. členu ZUS-1.