Jedro

Pravilna je izpodbijana odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Sodišče je torej pri svoji odločitvi uporabilo splošno določbo ZNP. Obravnavani postopek ni bil izvršen v interesu katerega od udeležencev, ampak v interesu njunih otrok. Prav tako ne gre za situacijo, ko bi zakon določal, da naj stroške trpi le eden od udeležencev postopka, niti za situacijo, ko bi bili stroški povzročeni krivdno ali po naključju, ki se je pripetilo enemu od udeležencev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim navedenim sklepom odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka, z drugim navedenim sklepom pa je odločilo, da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Nasprotni udeleženec je oba sklepa izpodbijal s pravočasno laično pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s pritožbenim predlogom, da naj vse stroške izvedenke krije predlagateljica, hkrati pa naj mu povrne tudi vse stroške odvetniškega zastopanja. Ona je bila namreč tista, ki je kršila pravnomočno sodbo P 1711/2010-IV z dne 8. 3. 2012, sedaj pa krši tudi sodno poravnavo z dne 29. 9. 2016, sklenjeno v tem postopku ter mu ponovno onemogoča stike z otrokoma.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je predlagateljica predlagala spremembo stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnima hčerkama, ki so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1711/2010-IV z dne 8. 3. 2012. Udeleženca sta na naroku za glavno obravnavo sklenila sodno poravnavo, v kateri sta določila, na kakšen način naj potekajo v omenjeni sodbi določeni stiki. Na istem naroku je sodna izvedenka klinično psihološke stroke dopolnila svoje izvedensko mnenje z dne 2. 2. 2016.1 Sodišče prve stopnje je s sklepom N 255/2015-54 z dne 28. 10. 2016 izvedenki odmerilo nagrado in stroške za dopolnjeno izvedensko mnenje in naložilo udeležencema, da nastale stroške dopolnjenega izvedenskega mnenja krijeta skupaj oziroma vsak eno polovico, tako kot tudi že stroške njenega prvotnega izvedenskega mnenja. Nasprotni udeleženec se je pritožil proti takšni odločitvi, vendar je prvostopenjsko sodišče njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka. Nasprotni udeleženec je v vlogi, ki jo je naslovil "Obnova postopka v zvezi s povračilom stroškov nasprotnemu udeležencu s strani predlagateljice in razveljavitev in ničnost sklepa prvostopenjskega sodišča o odmeri stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja", navedel, da je sodišče sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenke napačno vročalo njegovi pooblaščenki namesto njemu osebno, saj je pooblaščenki po končani glavni obravnavi pooblastilo prenehalo. Sam je sklep prejel po pošti šele potem, ko je že potekel rok za pritožbo. Hkrati je zahteval, da naj sodišče odloči, da mu mora predlagateljica povrniti vse stroške, ki so mu nastali v zvezi s postopkom, ki jih je tudi natančno opredelil. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da skuša nasprotni udeleženec z vlogo uveljavljati upravičene vzroke za zamudo roka, zato jo je presojalo v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje (116. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšni vsebinski opredelitvi njegove vloge, nasprotni udeleženec ne nasprotuje2. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil sklep z dne 28. 10. 2016 pravilno vročen nasprotnemu udeležencu po pooblaščenki - odvetnici M. F. Po določilu prvega odstavka 137. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP se namreč vsa sodna pisanja, v primeru, če ima stranka pooblaščenca, vročajo njemu in ne neposredno stranki. V času vročanja omenjenega sklepa je imela pooblaščenka še vedno pooblastilo nasprotnega udeleženca. Iz pooblastila nasprotnega udeleženca odvetnici namreč izhaja, da je imela splošno pooblastilo odvetniku, kar pomeni pooblastilo do konca tega postopka oziroma do zadnjega procesnega dejanja v tem postopku, pa tudi izvršilnem postopku, ki bi morda sledil pravdnemu (95. člen ZPP). Pooblastilo odvetnici v tem postopku je zato prenehalo šele 28. 3. 2017 oziroma pred vložitvijo obravnavane pritožbe, ko je nasprotni udeleženec omenjeni odvetnici izrecno preklical pooblastilo. Pritožba zoper to odločitev je zato neutemeljena in jo je bilo treba v tem delu zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. Pravilna pa je tudi izpodbijana odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Sodišče je torej pri svoji odločitvi uporabilo splošno določbo ZNP. Obravnavani postopek ni bil izvršen v interesu katerega od udeležencev, ampak v interesu njunih otrok.3 Prav tako ne gre za situacijo, ko bi zakon določal, da naj stroške trpi le eden od udeležencev postopka, niti za situacijo, ko bi bili stroški povzročeni krivdno ali po naključju, ki se je pripetilo enemu od udeležencev.4 Pritožba nasprotnega udeleženca je zato tudi v tem delu neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Nasprotni udeleženec je v vlogi z dne 7. 3. 2016 izrazil nestrinjanje z izvedenskim mnenjem oziroma je imel nanj pripombe. Predlagal je, da naj izvedenka na naroku za glavno obravnavo odgovori na vprašanja, ki ji jih je postavil v omenjeni vlogi. 2 Kot je bilo navedeno, je nasprotni udeleženec vlogo naslovil z "Obnova postopka ...". Obnova postopka pa predstavlja izredno pravno sredstvo, ki ga lahko stranka vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). V primeru da ga vloži stranka sama, ga mora sodišče zavreči (prvi odstavek 91. člena ZPP). 3 Prim. tretji odstavek 35. člena ZNP. 4 Četrti in peti odstavek 35. člena ZNP.