Jedro

Tožena stranka je v obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju rubriko "prilivi na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih" pustila prazno. Naziranje pritožbe, da če stranka tega ne izpolni, to pomeni, da prilivov ni, je napačno. Sodišče ne more in ne sme sprejeti zaključkov, ki jih stranka ne navaja, še manj pa dokazuje.

Tožena stranka je podala soglasje, da sodišče preveri resničnost njenih navedb. Slednje ne pomeni, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih predlagatelj ne predloži.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 12. 7. 2017 zavrne.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka in prosi za oprostitev plačila sodnih taks ter dodelitev spisa drugemu sodniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s četrtim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, ji takšno plačilo odloži ali ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, pa mora v predlogu navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1 in v zvezi s tem predlagati dokaze. Trditveno in dokazno breme o tem je njeno (212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju stranka zadosti formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, zakaj nima sredstev za plačilo celotne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti. Prav zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve.

5. Stranka mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti v predlogu za taksno oprostitev. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.

6. Kot relevantna dejstva v smislu prejšnjega odstavka je tožena stranka v predlogu navedla, da višina njenih sredstev znaša ... EUR, ki so enake višini njenih obveznosti do virov sredstev ter ... Poleg je navedla, da družba nima denarja ali premoženja, ki bi ga lahko prodala, ne da bi ogrozila svoj obstoj. Po pozivu sodišča, tožena stranka svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ni podrobneje pojasnila. K vlogi, tudi po pozivu sodišča, ni predložila dokazil. 7. Pavšalen je pritožbeni očitek kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (da je sklep v nasprotju s predloženimi dokazi, javno dostopnimi podatki in navedbami tožene stranke). Da bi višje sodišče sploh lahko (vsebinsko) presojalo, ali je očitana kršitev podana, bi morala konkretno in jasno povedati katera ugotovitev sodišča prve stopnje je v nasprotju s katero (točno določeno) listino v spisu.

8. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da toženi strank navedb, da nima denarnih sredstev, ni uspelo dokazati. Pomanjkljive trditvene podlage pa tožena stranka ne more dopolniti z v pritožbi danim pojasnilom, da ... Te navedbe pomenijo nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more upoštevati (451., 452., 453. člen ZPP).

9. Tožena stranka je v obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju rubriko "prilivi na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih" pustila prazno. Naziranje pritožbe, da če stranka tega ne izpolni, to pomeni, da prilivov ni, je napačno. Sodišče ne more in ne sme sprejeti zaključkov, ki jih stranka ne navaja, še manj pa dokazuje. Tožena stranka je podala soglasje, da sodišče preveri resničnost njenih navedb. Slednje ne pomeni, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih predlagatelj ne predloži. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka, kljub pozivu sodišča, ni sporočila vseh podatkov iz 12.b člena ZST-1. 10. Sodišče prve stopnje je poleg tega, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da nima sredstev za plačilo sodne takse sklenilo, da toženi stranki ni uspelo izkazati, da premoženja (v obliki kratkoročnih sredstev v višini ...) ne more unovčiti brez da bi s tem ogrozila svojo dejavnost. Zakaj takšnega premoženja ne bi bilo mogoče unovčiti niti do višine sodne takse, ki je objektivno nizka (33,00 EUR), ne pojasni niti v pritožbi. Glede na tako podane pavšalne trditve, se sodišče druge stopnje strinja tudi z ugotovitvijo, da tožena stranka ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena.

11. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse relevantne pritožbene navedbe. Ker so se izkazale za neutemeljene, sodišče prve stopnje pa ni storilo niti kršitev na katere pritožbeno sodišče (po drugem odstavku 350. člena ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).