Jedro

12.Obrazložitev odločbe z navedbo razlogov, na katerih temelji sprejeta odločitev, toženki narekuje tudi Ustava RS. Zahteva po obrazloženosti upravnega akta je namreč namenjena varstvu procesnih garancij iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave RS, saj varstva teh pravic ni mogoče zagotoviti, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja pa je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel. Če teh razlogov ni, preizkus, ali je bilo prijavitelju zagotovljeno enako varstvo pravic, ni mogoč, z ustavo zagotovljeno sodno varstvo pa ne more biti učinkovito oziroma ne more opraviti svoje funkcije.

V postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev mora toženka svojo odločitev obrazložiti na takšnem nivoju, ki omogoča, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.

13.Iz predmetnega javnega razpisa izhajajo splošna merila za ocenjevanje, med katerimi je določeno pod "2. Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji". In sicer merilo pravi, da če je akcijski načrt časovno skladen, kadrovsko in vsebinsko pa delno skladen z zastavljenimi cilji, vlagatelj dobi 10 točk. Če pa je akcijski načrt popolnoma časovno, kadrovsko in vsebinsko skladen z zastavljenimi cilji, mora biti vloga vlagatelja ocenjena z 20 točkami.

Obrazložitev toženke je nelogična in nejasna, kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti njene odločitve o tem, da se tožničina operacija ne izbere v sofinanciranje. Ustrezna obrazložitev, ki obsega vse razloge za sprejeto odločitev, mora izhajati že iz samega akta.

14.Pod obrazložitve posameznih meril pa je pri tem merilu zapisano: "V okviru ocene skladnosti akcijskega načrta se bo upošteval: - terminski načrt izvedbe do 30. 9. 2022, ki ga vlagatelj predloži v vlogi, ter realnost izvedljivosti; - kadrovska predstavitev, ki zajema število in predstavitev kadrov (vodstva, zaposlenih), ki so vključeni v izvedbo vsebine akcijskega načrta, ter njihova ustreznost za izvedbo aktivnosti. V vlogi je, za zaposlene, ki bodo neposredno vključeni v izvajanje operacije, potrebno podati informacije o izobrazbi in dosedanjih referencah v obliki življenjepisa, za zaposlenega odgovornega za raziskave, razvoj in izvedbo digitalne transformacije podjetja pa je potrebno priložiti tudi sken diplome; - predstavitev vsebine aktivnosti, ki morajo biti opredeljene tako v okviru akcijskega načrta kot predstavitvenega načrta podjetja, ter njihova skladnost."

Izrek

15.Toženka je pri obrazložitvi dodelitev točk za tožnico pri tem merilu navedla, da je iz vloge stranke razvidno, da predložen Akcijski načrt vsebinsko ni skladen, saj podjetje načrtuje nakup krivilnega stroja v višini 55.800,00 EUR. Skladno s točko 10.1 Upravičeni stroški besedila javnega razpisa, stroški proizvodnih strojev in naprav niso upravičen strošek. Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 10 točk.

I.Tožbi se ugodi, sklep Slovenskega podjetniškega sklada št. S4D21/00314 z dne 10. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

16.Sodišče v tem delu pritrjuje tožnici, ki upravičeno opozarja, da se pri tem merilu (in pri točkovanju) niti ne ugotavlja, ali gre za investicijo v napravo, ki bo predstavljala upravičen ali neupravičen strošek predlagane operacije, ampak se preverja in ugotavlja, ali je akcijski načrt časovno, kadrovsko in vsebinsko (delno ali popolnoma) skladen z zastavljenimi cilji operacije. Iz obrazložitve toženke izhaja, da tožničina vloga ne izpolnjuje vseh kriterijev po tretji alineji kriterija, ki zahteva predstavitev vsebine aktivnosti, ki morajo biti opredeljene tako v okviru akcijskega načrta kot predstavitvenega načrta podjetja, ter njihova skladnost. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ni navedla, zakaj obravnavani akcijski načrt ne bi bil vsebinsko skladen z zastavljenimi cilji. V razpisni dokumentaciji je namreč jasno navedeno pod točko 5. Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbire operacij, prav tako so opredeljena merila od točke 1. do 5., in sicer to so 1. Ocena digitalne transformacije (ki lahko prinese 35 točk), 2. Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji (ki lahko prinese 20 točk), 3. Vpliv na okolje (ki lahko prinese 20 točk), 4. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega (ki lahko prinese 15 točk) ter 5. Status vlagatelja (ki lahko prinese 10 točk). Maksimalno skupno število točk je 100. Prav tako je jasno navedeno, da so način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog natančno opredeljena v razpisni dokumentaciji v poglavju III. Merila za ocenjevanje vlog. O tem, kateri so upravičeni stroški financiranja, pa govori točka 10. javnega razpisa (podrobneje pod točko 10.1.) in ti vsekakor niso uvrščeni pod Merila za ocenjevanje vlog. Obrazložitev toženke je tako v tem delu nelogična in nejasna, kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti njene odločitve o tem, da se tožničina operacija ne izbere v sofinanciranje. Ustrezna obrazložitev, ki obsega vse razloge za sprejeto odločitev, mora izhajati že iz samega akta (prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

17.Po povedanem sodišče zaključuje, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljivosti obrazložitve ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).

Obrazložitev

18.Sodišče v tej zvezi še poudarja, da toženka v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je iz vloge, kot tudi iz dodatno priložene dokumentacije stroja v predmetni tožbi, jasno razvidno, da želi tožnica nabaviti proizvodni stroj - krivilni stroj (neupravičen strošek), ki ga bo nadgradila z opremo za avtomatizacijo in digitalizacijo procesov (upravičen strošek). Slednja (programska) oprema izpolnjuje cilje in zahteve javnega razpisa (digitalizacija in avtomatizacija), ne pa tudi sam proizvodni stroj. Ob tem pa po mnenju toženke tožnica tudi zavajajoče navaja, da gre za robotizacijo procesa (v proces namreč ne uvaja nobenega robota, ki bi bil upravičen strošek in bi bil tudi skladen s cilji javnega razpisa). Tu je najprej poudariti, da toženka z navedbami v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati obrazložitve izpodbijanega sklepa in sanirati navedene pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Dosedanji potek postopka

19.Dodati je, da tudi v primeru, če je toženka menila, da nakup krivilnega stroja ne predstavlja upravičenega stroška, pa je njena obrazložitev, da naj akcijski načrt ne bi bil vsebinsko skladen, glede na opisana merila, še vedno napačna in neutemeljena. Toženka bi glede na takšen zaključek lahko vlogo tožnice ocenila le kot tisto, ki ne izpolnjuje vseh pogojev v javnem razpisu. Vsekakor pa ima komisija glede na razpisna merila možnost, da lahko pri opravljanju strokovnega pregleda zahteva še dodatne vsebinske odgovore. Tožnica upravičeno opozarja, da od tožnice niti ni zahtevala dodatnih pojasnil, obrazložitev in dokumentacije glede predmetnega inteligentnega stroja za ukrivljanje brezšivnih cevi, kar je nujno potrebno za doseganje postavljenih ciljev pri operaciji.

1.Toženka je v izpodbijani odločbi odločila, da se vloga tožnice za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP na Javni razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D ReactEU) (v nadaljevanju javni razpis), ne odobri. V obrazložitvi je navedla, da je tožnica 1. 9. 2021 do 14:00 ure vložila vlogo za odobritev vzpodbude za digitalno transformacijo MSP. Vloga tožnice je pridobila 80 od 100 možnih točk, v nobenem primeru pa vloga, ki ima manj kot 60 točk, ne more biti sofinancirana. Prag števila točk s katerim je odobrena subvencija je 85 ali več točk. Zaradi navedenega vloga tožnice ni bila odobrena.

20.Sodišče je na podlagi vsega navedenega tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Nov akt mora toženka izdati v 30 dneh od dneva prejema sodbe. Izdani akt mora obrazložiti tako, da bo mogoč njegov preizkus.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

21.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta se obe stranki tej pravici izrecno odpovedali. Sodišče je zato skladno s 5. alinejo 59. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločilo na podlagi listin in pisnih vlog strank in pisnih dokazov.

2.Tožnica v tožbi izpostavlja, da izpodbija oceno po merilu "2. Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji", kjer je tožnica dobila 10 od 20 točk. Če bi tožnica pridobila dodatnih 10 točk pri tem merilu, bi bila njena vloga z dnem 31. 8. 2021 z 90 točkami odobrena in predmet sofinanciranja s strani toženke. Meni, da je sklep neutemeljen in nezakonit zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Pri merilu "2. Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji" je povezano z akcijskim načrtom in njegovo skladnostjo z zastavljenimi cilji. Če je akcijski načrt časovno skladen, kadrovsko in vsebinsko pa delno skladen z zastavljenimi cilj, vlagatelj dobi 10 točk. Če pa je akcijski načrt popolnoma časovno kadrovsko in vsebinsko skladen z zastavljenimi cilji, mora biti vloga vlagatelja ocenjena z 20 točkami. Izpodbijani sklep v obrazložitvi tega določa, da predložen akcijski načrt vsebinsko ni skladen, saj podjetje načrtuje nakup krivilnega stroja v višini 55.800,00 EUR. Skladno s točko 10.1 Upravičeni stroški besedila javnega razpisa, stroški proizvodnih strojev in naprav niso upravičen strošek. Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 10 točk. Poudarja, da je v vlogi z dne 31. 8. 2021 v dokumentu Akcijski načrt digitalne transformacije podjetja A. tožnica zapisala, da bo "izboljšala tehnično opremljenost skozi nakup in implementacijo napredne strojne (inteligentni krivilni stroj) in programske opreme (aplikacija za tehnično komercialo), in sicer s strojno opremo tj. 5-osni krivilni stroj za ukrivljanje tankostenskih brezšivnih cevi s podporo 3D tehnologije in oddaljenemu nadzoru in krmiljenju.

22.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja Odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu. Tako je pri odmeri višine tožničinih stroškov, čeprav jih je stranka priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov pripadajo tožnici, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22 % DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

3.Tožnica izpostavlja, da je toženka v izpodbijanem sklepu napravo zmotno opredelila kot neupravičen strošek, vendar po tem merilu in točkovanju niti ni ugotavljala ali gre za investicijo naprave, ki bo predstavljala upravičen ali neupravičen strošek predlagane operacije, ampak se preverja in ugotavlja, ali je akcijski načrt časovno, kadrovsko in vsebinsko skladen z zastavljenimi cilji operacije. Toženka je napačno ocenila, da naj bi šlo za stroj, ki ne spada pod upravičen strošek. Gre za nakup strojne opreme in sicer inteligentnega stroja za ukrivljanje brezšivnih cevi, s čimer tožnica cilja na avtomatizacijo procesa načrtovanja cevi, in sicer skozi pol-avtomatsko generiranje 3D načrtov (delno z aplikacijo za tehnično komercialo in z adaptacijo inženirjev), ki bodo služili kot digitalni vhod v stroj. Obenem bo robotiziran proces ukrivljanja, kjer bo na podlagi načrta stroj samostojno ukrivil cevi v 5 oseh. Dodatno bo omogočeno zbiranje podatkov proizvodnji kot dodaten vir vhodnih podatkov v procesu DIGITAL LEAN-a načrtov.

23.Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

4.Tožnica meni, da je nakup krivilnega stroja vsebinsko skladen z zastavljenimi cilji digitalne transformacije in je izpodbijana obrazložitev v sklepu zmotna in napačna ter v nasprotju z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Tožnica bi morala v tem delu pridobit vseh 20 točk in bi tako seštevek vseh točk tožeče stranke znašal 90 točk. Tožnica vse navedeno izkazuje tudi z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa v merilu 3. Vpliv na okolje, kjer je toženka dodelila vseh 20 točk. Tam je zapisala, da je razvidno, da uvaja poleg izboljšanih poslovnih procesov tudi digitalno podprte energetsko in snovno učinkovitejše proizvodne procese. Torej je toženka integracijo naprednega stroja upoštevala pod merilo 3, namesto pri merilu 2 oziroma tam tega istega stroja ni upoštevala, kar je napačno, saj je akcijski načrt časovno, kadrovsko in vsebinsko popolnoma skladen. Njena obrazložitev je nelogična in nerazumna in že na prvi pogled strokovno neutemeljena in neverodostojna ter v nasprotju z obrazložitvijo toženke pri merilu 3. Vpliv na okolje. Tožnica glede na navedeno predlaga, da se tožbi ugodi in se sklep toženke odpravi in zadeva vrne v nov postopek. Hkrati tudi priglaša stroške postopka.

24.Tožnica je v postopku vložila še pripravljalnih vlogo, vendar sodišče presoja, da ta ni bila potrebna v smislu 4. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov, saj je izpolnjevanje pogojev za tožbo, katero je v predmetni zadevi vložila tožnica, v celoti utemeljila že v tožbi, zato sodišče tožnici za to vlogo ne priznava dodatnih stroškov.

5.Toženka v odgovoru na tožbo izpostavlja, da se tožnica sklicuje na lastno interpretacijo naziva merila, kjer bi primerjala lastno vsebino z lastnimi cilji, ne pa tudi na dejansko obrazložitev merila v nadaljevanju, kjer je zapisano: "V okviru ocene skladnosti akcijskega načrta se bo upošteval: 1. terminski načrt izvedbe do 30. 9. 2022, ki ga vlagatelj predloži v vlogi, ter realnost izvedljivosti; 2. kadrovska predstavitev, ki zajema število in predstavitev kadrov vodstva zaposlenih, ki so vključene v izvedbo vsebine akcijskega načrta, ter njihova ustreznost za izvedbo aktivnosti. V vlogi je, za zaposlene, ki bodo neposredno vključeni v izvajanje operacije, potrebno podati informacije o izobrazbi in dosedanjih referencah v obliki življenjepisa, za zaposlenega odgovornega za raziskave, razvoj in izvedbo digitalne transformacije podjetja pa je potrebno priložiti tudi scan diplome; 3. predstavitev vsebine aktivnosti, ki morajo biti opredeljene tako v okviru akcijskega načrta kot predstavitvenega načrta podjetja, ter njihova skladnost. Iz vseh treh posameznih področij je jasno razvidno, da gre za upoštevanje javnega razpisa in razpisne dokumentacije, v kateri so opredeljeni cilji, ki so neposredno povezani s pogoji in ostalimi zahtevami javnega razpisa. Javni razpis v točki 10.1 Upravičeni stroški v drugem odstavku jasno opredeljuje stroške in aktivnosti, ki niso upravičeni do sofinanciranja: "Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. Prav tako med upravičene stroške ne spadajo cestna transportna sredstva in stroški priprave vloge, digitalne strategije, akcijski načrti in stroški 4.2.4., digitalnega marketinga, tiskalnikov (razen 3D tiskalnikov), pametnih telefonov, proizvodnih strojev in naprav (razen opreme za avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje), projektnega vodenja v primeru, da je upravičenec uveljavljal stroške zaposlenega zadolženega za razvoj in izvedbo digitalne transformacije." Poudarja, da želi tožnica vsiliti svojo interpretacijo merila in da zmotno sklepa glede neposredne povezanosti obeh izpostavljenih meril in napačno povzema dodelitev točk pri merilu 3 Vpliv na okolje in zavrača, da bi bila obrazložitev ocene pri obeh izpostavljenih merilih nerazumna in nelogična oziroma da naj bi šlo za nasprotje pri ocenjevanju vloge tožnice. Prav tako dodaja, da med obravnavanjem vloge ni obstal nobeden razlog za pozivanje tožnice k dodatni obrazložitvi.

Tako iz sodne prakse Upravnega sodišča I U 1170/2012 z dne 23. 4. 2013 in I U 638/2010-21 z dne 21. 2. 2012.

6.Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah ter izpostavlja, da se toženka v odgovoru na tožbo ni opredelila do njenih očitkov.

Tako iz sodne prakse I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017.

K I. točki izreka

Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 26/09, 99/09, 3/13 in 81/16.

7.Tožba je utemeljena.

Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.

8.V zadevi ni sporno, da je tožnica na javnem razpisu prejela 80 točk od 100 možnih točk in da je prag števila točk, s katerim je odobrena subvencija, 85 ali več točk. V predmetni zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločitve toženke, ki je zavrnila vlogo tožnice na javni razpis spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D ReactEU), pri čemer je za tožnico sporna predvsem ocena pod merilom "2. Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji", kjer je tožnica prejela 10 od možnih 20 točk. Argument tožnice je, da naj bi toženka celo napačno ocenila, da naj bi šlo za stroj, ki ne spada med upravičene stroške. Toženka opozarja, da obrazložitev ocene pri tem merilu ni ustrezno argumentirana in obrazložena, obrazložitve ne predstavlja odgovora na postavljeno vprašanje pri merilu. Prav tako toženka ni izkoristila možnosti pridobiti dodatna pojasnila pri tožnici in je tako neutemeljeno prišla do napačnih sklepov, s čimer je tožnici kršila pravico do izjave in storila bistvene kršitve določb postopka.

Zveza:

9.Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Narava odločanja pri kandidiranju vlagateljev na javnih razpisih je v pretežni meri strokovno-tehnična in je zato praviloma za preverjanje, ali so prispele popolne vloge in za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za razvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija. V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike upravnega spora. Javni razpis pa je tudi v funkciji varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, da konkurirajo (14. člen Ustave RS). Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh subjektov, ki so se na javni razpis prijavili, bistvenega pomena. Prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja vnaprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.

Zakon o javnih financah (1999) - ZJF - člen 106l Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

10.Da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh prijaviteljev, morajo biti vse vloge ocenjene z uporabo vnaprej določenih meril in po postopku, ki ga določa javni razpis, prav tako je treba zagotoviti, da so ocenjevalci oziroma strokovnjaki res strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, in da ocenjujejo vloge objektivno in nepristransko.

Pridruženi dokumenti:*

11.Po stališču sodne prakse je zato presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovnotehničnih vprašanjih pa zadržana v smislu, da se sodišče ne spušča v primernost strokovnotehnične plati odločitve. Tudi izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Opisana zadržana presoja sodišča pa toženke ne odvezuje, da svoje odločitve ne obrazloži na takšnem nivoju, ki omogoča, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev. To za primer, kakršen je obravnavani, izhaja tudi iz na podlagi Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) sprejetega Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki v prvem odstavku 226. člena določa, da predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev (na podlagi predloga iz 225. člena), pri čemer mora v obrazložitvi sklepa utemeljiti svojo odločitev. V 227. členu pa Pravilnik določa, da je neposredni uporabnik dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev, pri čemer mora v obrazložitvi navesti razloge za svojo odločitev.