Jedro

V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopnega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zavrgel zahtevo tožeče stranke za revizijo in ponovno odmero pokojnine. V obrazložitvi sklepa se je skliceval na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002 in določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2).

2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri drugostopni organ do dneva vložitve tožbe še ni odločil. 3. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi molka organa. V njej navaja, da se je zoper sklep pravočasno pritožila in bi morala odločitev drugostopnega organa prejeti najkasneje 7. 1. 2017, vendar je še do danes ni. V nadaljevanju navaja vsebinske razloge, zakaj je izpodbijani sklep nezakonit. 4. Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

5. Tožeča stranka v predmetnem upravnem sporu vlaga tožbo zaradi molka drugostopnega organa v zvezi z njeno pritožbo, vloženo zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 18. 10. 2016 zaradi ponovne odmere pokojnine. Odločitev prvostopnega organa temelji na določbah ZPIZ-2. Po 171. členu ZPIZ-2 je za uveljavljanje pravic po tem zakonu, torej tudi pravice do starostne pokojnine, dopustno sodno varstvo, vendar pa sodišče ugotavlja, da tako sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu, pač pa v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem. Po 1. točki prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je namreč socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

6. Tudi v konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopnega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

7. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče, se je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje o vloženi tožbi. Zadeva bo zato po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.