Jedro

Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v obravnavani zadevi taka očitnost po mnenju toženke izhaja iz okoliščine, da želi tožnik vložiti tožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ki se je nanašala na zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče s s takim stališčem strinja in meni, da je toženka zanj navedla jasne, logične in prepričljive razloge.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 2. 11. 2016. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP zaradi vložitve tožbe ter pravnega svetovanja in zastopanja v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zaradi ponovne odmere invalidske pokojnine, v zvezi z odločbo tega zavoda št. 487635 z dne 17. 10. 2016. S to odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep območne enote Ljubljana z dne 18. 8. 2016, s katero je bila zavržena njegova zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bilo o tožnikovi pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga pa se nista spremenila. Toženka povzema navedbe iz obrazložitve omenjene odločbe ZPIZ, poleg tega pa navaja še podatke iz vpisnika, po katerih je bila tožnikova zahteva za obnovo postopka v zvezi z odmero njegove pokojnine predmet posebnega postopka in zahteve za dodelitev BPP. Meni, da tožnik glede navedeni razlog za zavrženje njegove zahteve nima možnosti za uspeh v socialnem sporu, kar pomeni, da za dodelitev BPP niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja okoliščine v zvezi s svojo invalidsko upokojitvijo, delom, ki ga je opravljal v letih 1985 do 1988 in razloge iz katerih meni, da so bili zanj tudi v tem obdobju plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. Meni, da je sklicevanje na zavrnitev prejšnjih BPP nesmiselno, ker gre za nove dokaze v zvezi z dvema težkima prometnima nesrečama brez njegove krivde na poti na delo v obdobju 1984/85 do 1988. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

6. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

7. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom „očitne (ne)razumnosti“ (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Podrobnejše kriterije za napolnitev tega pravnega standarda je zakonodajalec predpisal v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kjer je določil, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, pri tem pa je vse tam naštete kriterije ponovno vezal na standard „očitnosti“. S tem je po mnenju sodišča tudi jasno določil obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v obravnavani zadevi taka očitnost po mnenju toženke izhaja iz okoliščine, da želi tožnik vložiti tožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ki se je nanašala na zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče s s takim stališčem strinja in meni, da je toženka zanj navedla jasne, logične in prepričljive razloge. Tako je pravilno opozorila na določbo četrte točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se po 11. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) uporablja pri postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja in po kateri organ v takem primeru nima druge možnosti, kot da vlogo zavrže. Tudi po presoji sodišča je bila zato odločitev, zaradi izpodbijanja katere je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, že na prvi pogled oziroma očitno pravilna, kar pomeni, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh in tako ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prej navedenega prvega odstavka 24. člena ZBPP.

9. Nič drugega ne izhaja niti iz tožbe, v kateri se tožnik sicer sklicuje na nove dokaze, vendar teh dokazov v ničemer ne konkretizira, niti ne obrazloži, kako bi ti dokazi lahko pripeljali do ponovnega odločanja v že pravnomočno rešeni zadevi. Morebitni novi dokazi so sicer po prvi točki prvega odstavka 260. člena ZUP lahko razlog za obnovo postopka, torej za ponovno odločanje v že končanem postopku, vendar pa je bila v tem primeru tožnikova zahteva za obnovo postopka predmet ločenega upravnega postopka in tudi postopka za dodelitev BPP, kot toženka tudi navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe, skupaj z ustrezno obrazložitvijo. Sodišče pripominja še, da so po podatkih v obrazložitvi v vsakem primeru pretekli tudi roki, v katerih je po 263. členu ZUP mogoče vložiti zahtevo za obnovo postopka iz navedenega razloga. Nadaljnjih razlogov za nepravilnost oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe tožnik v tožbi ne navaja.

10. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (63. člen ZUS-1).

11. Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se namreč taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.