Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki I razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu (I) delno ugodilo predlogu dolžnika in ustavilo izvršbo na motorni čoln 1, v preostalem delu (II) pa je predlog zavrnilo. Iz razlogov sklepa izhaja, da je dolžniku uspelo izkazati, da plovilo, 1 potrebuje za opravljanje registrirane dejavnosti, za čoln 2 pa ni predložil nobenih dokazil. Zoper prvo točko sklepa se pritožuje upnik. Najprej uveljavlja postopkovne kršitve, saj je sodišče o vlogi dolžnika, ki po vsebini predstavlja ugovorni razlog iz 7. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo, ne da bi pred tem dalo upniku možnost izjave. Predlog je upniku vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom, pri čemer predlogu niso bili priloženi dokazi, na katere se dolžnik sklicuje, zato se upnik o njih niti ne more izjaviti. S tem je sodišče zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V posledici pa je bilo tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje. Upnica je namreč opravila poizvedbe pri DURS in ugotovila, da dolžnik v letu 2011 ni ustvaril dohodkov iz izvajanja dejavnosti, kar pomeni, da se z dejavnostjo ne ukvarja več in je torej njegovemu predlogu sodišče neutemeljeno ugodilo.
Dolžnik je v odgovoru na pritožbo vztrajal, da oba čolna potrebuje za opravljanje dejavnosti. Od 16.5.2010 zaradi dolgotrajne bolezni dejavnosti ni opravljal, vendar bo marca 2013 bolniški stalež zaključil. Pritožba je utemeljena.
V tem izvršilnem postopku je dolžnik je vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Ker dolžnik ugovora pravočasno ni mogel podati, saj v izvršilnem sklepu predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, bi lahko njegovo vlogo obravnavali kot predlog, da se oba čolna izvzameta iz izvršbe. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji pa ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli. Pritožba zato pravilno opozarja, da je sodišče kršilo določbe postopka, ker upniku ni dalo možnosti izjave. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje strankama dati možnost, da se izjavita (kolikor se že nista) in odločiti o med njima očitno spornem dejstvu.