Jedro

Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 814 In 135/2010 z dne 2.3.2010, izdanega na predlog upnice R. S., zoper dolžnika O.M.C. d.o.o., pri nepremičnini z identifikacijsko št. 1705-586-7 dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za denarno terjatev v znesku 964.535,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila ter stroškov tega predloga in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila v korist upnika ter pri nepremičnini z identifikacijsko št. 1740-1940-4 k.o. S. dovolilo zaznambo izvršbe v korist upnika, ki učinkuje od trenutka, ko je učinkovala vknjižba zastavne pravice pod opr. št. Dn. 15016/2009, to je od 28.5.2009. Zoper sklep se je po pooblastilu državne pravobranilke pravočasno pritožila M. M. v delu, kjer je sodišče dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani in vknjižbo hipoteke na nepremičninah dolžnika v nasprotju s sklepom o izvršbi, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo dovolilo zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Pojasnjuje, da je sodišče navedlo drugačno identifikacijsko številko pri obeh nepremičninah dolžnika, ki sta predmet izvršbe v nasprotju s sklepom o izvršbi. Nadalje meni, da sodišče ni dovolilo vknjižbo stroškov izvršilnega postopka, ki jih je sodišče s sklepom o izvršbi odmerilo na 890,60 EUR oz. o navedenih stroških ni niti odločalo. Sodišče pa tudi ni dovolilo vknjižbe hipoteke na nepremičnini parc. št. 4E, vl. št. 2234/4 k.o. S. za denarno terjatev v znesku 964.535,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila ter stroškov postopka v znesku 890,60 EUR ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila v korist upnika.

Upnik je na vročeno pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 – ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu mora biti priložen sklep o izvršbi. V skladu z 88. členom ZZK-1 pa zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena ZZK-1. Podlaga izpodbijanega sklepa je sklep o izvršbi opr. št. 0814 In 135/2010 z dne 2.3.2010. Pritožnica v pritožbi navaja, da je v sklepu o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, navedena drugačna identifikacijska številka pri obeh nepremičninah, kot pa je zapisana v izpodbijanem sklepu. V skladu s 1. odstavkom 12. člena ZZK-1 se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Identifikacijski znak posameznega dela stavbe (za kar gre v obravnavani zadevi) je identifikacijska številka, kot je vpisana v katastru stavb (6. točka 1. odstavka 3. člena ZZK-1). Kataster stavb je temelj evidence podatkov o objektih ali njihovih posameznih delih, zemljiška knjiga pa je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z njimi. Iz vpogleda v zemljiški kataster in kataster stavb na internetni strani Geodetske uprave Republike Slovenije na naslovu http:// prostor2.gov.si/javni/ jasno izhaja, da je sodišče pravilno vpisalo nepremičnino z identifikacijsko številko 1705-586-7 k.o. P., saj št. 1705 pomeni številko katastrske občine, št. 586 pomeni številko stavbe in št. 7 pomeni št. dela stavbe, prav tako pa je pravilno vpisalo tudi nepremičnino z identifikacijsko številko 1740-1940-4 in sicer št. 1740 pomeni katastrsko občino, št. 1940 pomeni številko stavbe in št. 4 pomeni številko dela stavbe, kar je v skladu s sklepom o izvršbi, ki je bil podlaga izpodbijanega sklepa, ob upoštevanju, da je identifikacijski znak stavbe oz. njenega posameznega dela tista identifikacijska številka, ki je vpisana v kataster stavb, v kar bi se lahko pritožnica sama prepričala z enostavnim vpogledom v javni kataster stavb.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da sodišče ni dovolilo vknjižbe stroškov izvršilnega postopka, saj iz 2. točke izreka izhaja, da je sodišče dovolilo vknjižbo hipoteke za denarno terjatev v znesku 964.535,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila ter tudi stroškov tega predloga in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka do dne plačila.

Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če pa je upnik hipoteko pridobil že prej, ko je bila torej v njegovo korist že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke (2. in 3. odstavek 87. člena ZZK-1). V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka (3. odstavek 87. člena ZZK-1). V konkretnem primeru je upnica R. S. na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26.5.2009, opr. št. Z 53/2009 že pridobila hipoteko, ki je tudi že vknjižena pod št. 15016/2009 z učinkom od 28.5.2009. Glede na takšna zakonska določila so zato neutemeljena pritožbena izvajanja, da sodišče vknjižbe hipoteke na nepremičnini parc. št. 4E, vl. št. 2234/4 k.o. S. Š. ni dovolilo.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katera pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (1. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

35. člen Zakona o nepravdnem postopku, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja subsidiarno (2. odstavek 120. člena ZZK-1), določa, da vsak udeležen trpi svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da predlagateljica in udeleženec sama nosita stroške pritožbenega postopka.