Jedro

Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v veljavi v delu, kateremu je bilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naloženo, da mora plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) znesek 10.147,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zapadlih zneskov in v delu, v katerem je bilo toženki naloženo plačilo izvršilnih stroškov v znesku 36,00 EUR z obrestmi, kar je natančneje razvidno iz izreka odločbe.

2. Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V zvezi z izvedbo naroka v odsotnosti toženke poudarja, da je zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti listina, ki jo izda zdravnik zavarovani osebi. Iz predloženega zdravniškega potrdila je razvidno, da je zavarovana oseba, S.V., P., R., zaradi bolezni v bolniškem staležu v obdobju enega tedna. Listino je NNI, dr.med., specialistka družinske medicine, izdala prav zaradi opravičene odsotnosti zavarovane osebe z naroka. V njej so navedeni razlogi za odsotnost direktorja. Glede na navedeno se sodišče prve stopnje v odločbi neutemeljeno sklicuje na obrazložitev, da mora imeti sodnik možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko upravičen. Sodišče ne more dvomiti v zdravniško potrdilo, ki ga je izdal zdravnik zavarovani osebi, pri čemer iz njegove vsebine izhaja, da slednja določenega dne na narok ne more pristopiti. Prav tako ni mogoče soglašati s stališčem izpodbijane sodbe, da lahko pravno osebo na sodišču zastopajo tudi druge osebe, saj je zakoniti zastopnik tisti, ki lahko pojasni okoliščine v zvezi z terjatvijo tožnika in na prvem naroku predloži listine v dokaz svojih navedb.

3. Pritožnica v nadaljevanju polemizira s pravno naravo kooperantske pogodbe in pojasnjuje, kako je sproti „zapirala“ odprte terjatve. Dodaja tudi, da bi o vseh okoliščinah, ki so povezane z vsebino te zadeve, na naroku lahko izpovedal zakoniti zastopnik toženke. Sodišče prve stopnje je s svojim ravnanjem toženki onemogočilo, da bi na obravnavi navedla odločilna dejstva in predložila dokaze. Pritožnica v posledici tega sodišču prve stopnje očita tudi zmotno uporabo materialnega prava. V dokaz svojih trditev prilaga dokaze.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Čeprav toženka v pritožbi izrecno izpostavlja procesni kršitvi iz 14. in 15 točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je iz njenih pritožbenih navedb mogoče razbrati, da sodišču prve stopnje očita tudi kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj zaradi ravnanja sodišča, ki naroka zaradi bolezni zakonitega zastopnika ni preložilo, toženki ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem (navedba dejstev do konca glavne obravnave in izvedba dokazov).

6. Pritožbeni očitek je utemeljen.

7. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so zato drugi upravičeni razlogi. Iz drugega odstavka citiranega člena pa med drugim izhaja, da lahko sodišče v primeru, če na narok ne pride stranka zaradi zdravstvenih razlogov, slednjega preloži, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško potrdilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

8. Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips 670/2007 z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.

9. Takšno možnost je sodnica v obravnavani zadevi imela. Že iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče v obravnavani zadevi na dan naroka, tik pred njim, po faxu prejelo (vrnjeno) vabilo toženke in zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem za zavarovano osebo S.V. Iz listine (Obrazec ZP, objavljen v uradnem listu RS) izhaja, da se zavarovani osebi izdaja zdravniško potrdilo zaradi upravičene odsotnosti z „drugega procesnega dejanja sodišča“, ker je bolezen zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva, tako da osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Listino je izdala za to pooblaščena oseba.

10. Ker je bilo zdravniško potrdilo izdano na ustreznem obrazcu v okviru zdravstvenega varstva, iz njega pa izhaja zdravstveno stanje zavarovane osebe (nenadna in nepredvidljiva bolezen, ki zavarovani osebi onemogoča prihod na sodišče), v katerega verodostojnost sodišče očitno ni imelo razloga dvomiti, je treba pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje imelo možnost, da se na podlagi predloženega potrdila prepriča, ali je izostanek stranke dejansko opravičljiv.

11. Ker toženka v postopku ni imela pooblaščenca in ker je pred začetkom prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, ki potrebna za utemeljitev njihovih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njihovih navedb, hkrati pa se izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člena ZPP), predložila ustrezno zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da SV (da gre za zakonitega zastopnika toženke ugotavlja tudi sodišče prve stopnje) na narok zaradi bolezni ne more pristopiti, ni dvoma, da se je slednja s tem zavzela, pa čeprav ni podala izrecnega predloga, za preložitev naroka. Res je, da lahko pravno osebo na sodišču zastopajo različne osebe (ima lahko kvalificiranega pooblaščenca, pod določenimi pogoji jo lahko zastopa tudi prokurist, če ga ima), ni pa mogoče na tej podlagi to pravico „vzeti“ zakonitemu zastopniku pravne osebe (direktorju), kot je (nepravilno) mnenja sodišče prve stopnje.

12. Ker toženki zaradi ravnanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, na ta način pa storjena procesna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pred sodiščem druge stopnje ni mogoče odpraviti, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (354. člen ZPP).

13. Ko bo sodišče prve stopnje o zahtevku ponovno odločalo, naj glede na vsebino pritožbe in potek postopka upošteva le tiste navedbe toženke, ki so bile podane pravočasno oziroma tiste dokaze, ki jih je pravočasno predložila.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.