Jedro

Šele po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo v obravnavani zadevi počakati na pravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika in šele takrat odločati o dovolitvi izvršbe zoper drugega dolžnika še z drugimi izvršilnimi sredstvi, glede katerih je krajevno pristojno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor drugega dolžnika z dne 12. 11. 2010 zoper sklep o nadaljevanju (izvršbe)z dne 8. 10. 2010 zavrnilo (I. točka izreka). Drugemu dolžniku je naložilo, da je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 73,68 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov brez obresti (II. točka izreka) ter odločilo, da drugi dolžnik sam nosi priglašene stroške ugovora (III. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje drugi dolžnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL z dne 7. 1. 2010, s katerim je bilo odločeno o nadaljevanju izvršbe na družbenika, še vedno ni postal pravnomočen, saj še ni bilo odločeno o pritožbi drugega dolžnika z dne 21. 2. 2010 zoper ta sklep. Nepravilna je zato drugačna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, ki je pravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe vezalo na popravni sklep opr. št. VL 34646/2009-44 z dne 20. 9. 2011, z njim pa je sodišče le popravilo sklep z dne 25. 3. 2010, s katerim se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za krajevno nepristojno. Zaradi opisane nerazumljivosti v ugotovitvah izpodbijanega sklepa ter njegovih pomanjkljivosti ga po prepričanju pritožnika ni mogoče preizkusiti, s tem pa je zagrešena bistvena kršitev procesnih določb. Pri utemeljitvi odgovornosti drugega dolžnika za izterjevani dolg pa naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj pri uporabi tega zakona ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012, s katero je bila ugotovljena protiustavnost novele tega zakona, zaradi česar spremenjenega šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP za drugega dolžnika, ki mu je članstvo v družbi prenehalo pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, ni mogoče uporabiti. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo drugega dolžnika se upnik zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu zagrešilo bistveno kršitev procesnih določb, saj so za odločitev pomembni zaključki prvostopnega sodišča v nasprotju s podatki v spisu, izpodbijana odločitev pa je zaenkrat preuranjena.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru drugega dolžnika zoper sklep z dne 8. 10. 2010 o nadaljevanju izvršbe še z drugimi izvršilnimi sredstvi: z izvršbo na nepremičnine drugega dolžnika ter z izvršbo na poslovni delež drugega dolžnika kot družbenika v pravni osebi. V tej fazi postopka gre za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe kot prvotne dolžnice. Iz obrazložitve izpodbijanega prvostopnega sklepa (točka 6) je razbrati, da naj bi že Okrajno sodišče v Ljubljani – COVL odločilo s sklepom z dne 7. 1. 2010 o nadaljevanju (izvršbe) na družbenika, ta sklep pa naj bi postal pravnomočen s popravnim sklepom z dne 4. 11. 2011. Utemeljena je pritožbena graja, da dejansko stanje, kot ga s tem v zvezi navaja sodišče prve stopnje, ni v skladu s podatki v spisu. Iz spisa obravnavane zadeve namreč zgolj izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom VL 34646/2009 z dne 7. 1. 2010 po prekinitvi postopka zaradi izbrisa prvotnega dolžnika – gospodarske družbe P. d.o.o. iz sodnega registra, odločilo o nadaljevanju izvršbe zoper njena družbenika, tudi drugega dolžnika (list. št. 15 – 18 spisa). Predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper drugega dolžnika z izvršbo na njegove nepremičnine, za katerega je sodišče odločilo, da ni krajevno pristojno (sklep VL 34646/2009 z dne 25. 3. 2010), pa je odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru, torej prvostopnemu sodišču v obravnavani zadevi, in to še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika kot družbenika pravne osebe – prvotnega dolžnika, zoper katerega je drugi dolžnik dne 22. 1. 2010 vložil ugovor (dopis z dne 19. 5. 2010 na list. št. 22 spisa). Iz podatkov v spisu ni mogoče razbrati podatka, da bi navedeni sklep o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika sploh že postal pravnomočen. S pravnomočnim popravnim sklepom, na katerega se v svoji obrazložitvi nepravilno sklicuje sodišče prve stopnje (VL 34646/2009 z dne 20. 9. 2011, ki je postal pravnomočen 4. 11. 2011 – priloga D4 spisa), je bil namreč zgolj popravljen sklep z dne 25. 3. 2010, tako da se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na še več nepremičnin drugega dolžnika ter na njegov poslovni delež v pravni osebi s sedežem v Mariboru, v odločitev o samem nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika pa z ničemer ni posegel. Da sklep o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika še ni postal pravnomočen, pa nenazadnje izhaja iz izreka sklepa v obravnavani zadevi z dne 8. 10. 2010 o nadaljevanju izvršbe s prodajo nepremičnin in poslovnega deleža drugega dolžnika (list. št. 24 – 26 spisa), zoper katerega je drugi dolžnik neuspešno ugovarjal, kar z obravnavano pritožbo izpodbija.

7. Iz vsega obrazloženega izhaja, da je odločanje o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika z drugimi (dodatnimi) izvršilnimi sredstvi (izvršbo na nepremičnine in na poslovni delež družbenika) v tej fazi postopka še preuranjeno, saj zaenkrat sploh še ni bilo pravnomočno odločeno o vprašanju, ali naj se izvršba, prvotno vodena zoper sedaj izbrisano pravno osebo, sploh nadaljuje zoper drugega dolžnika kot njenega družbenika. V skladu s prvim odstavkom 40c. člena ZIZ je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače. Šele po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo v obravnavani zadevi počakati na pravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika in šele takrat odločati o dovolitvi izvršbe zoper drugega dolžnika še z drugimi izvršilnimi sredstvi, glede katerih je krajevno pristojno. Nepravilno je ravnanje prvostopnega sodišča, ko je v okviru odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnine in poslovni delež drugega dolžnika smiselno samo še enkrat odločalo o vprašanju nadaljevanja izvršbe zoper drugega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe (kot je razbrati iz obrazložitve prvostopnega sklepa v točkah 8. in 9.)

8. Vse navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijanega prvostopnega sklepa v celoti, tudi v stroškovni odločitvi (II. in III. točka izreka), ki deli usodo glavne stvari, in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje pa naj predhodno preveri pravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika oz. po potrebi nanjo počaka.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.