Jedro

Vloga ne vsebuje temeljnega podatka, ki je potreben, da se zoper določeno osebo uvede ali nadaljuje kazenski postopek, in sicer imena in priimka ter osebne podatke osebe, ali oseb, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca G.K. se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I Kr 52512/2016 z dne 4. 12. 2017 na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopolno zavrglo vlogo G.K. z dne 29. 11. 2016, dopolnjeno 29. 5. 2017, naslovljeno kot predlog oškodovanca za nadaljevanje kazenskega pregona zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1. 2. Proti temu sklepu je oškodovanec kot tožilec po svojem pooblaščencu podal pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo pošlje prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbe je v zatrjevanju, da sodišče vlogo oškodovanca kot tožilca obravnava preveč kritično in strogo, in da bi sodišče taka merila moralo imeti tudi pri obtožnih aktih tožilstva, saj bi v tem primeru bili kazenski postopki večkrat ustavljeni že v fazi pred obtožbo ali glavno obravnavo. Od pritožnika, ki nima na razpolago na primer policije, sodišče zahteva, da že v tej zgodnji fazi postopka v dejanskem stanju dejanja opredeli z znaki, ki se imajo šele ugotoviti. Ponarejanje listin so izvedli uslužbenci GU RS G. R. na K., in sicer so spremenili in ponaredili javno in uradno knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona, tako spremenjeno listino pa hranijo zaradi uporabe še 17. 5. 2017. Neznanega dne po letu 2009 so v prostorih GU RS spremenili evidence in zmanjšali površino nepremičnin oškodovanca kot tožilca pri parc. št. 268/1 in 269/1 k.o. 906 Č., kakšno je konkretno zmanjšanje, pa bo možno ugotoviti po izvedenem postopku s postavitvijo izvedenca geodetske stroke, ki ga je predlagal pritožnik. Do spremembe katastrskih postopkov je prišlo brez sodelovanja in udeležbe lastnikov in solastnikov, med njimi pritožnika, kako je lahko do teh sprememb prišlo, pa morajo ugotoviti organi pregona, kar doslej niso opravili. Sodišče pritožniku nalaga preveliko dokazno breme, ko od njega zahteva, da že v tej fazi konkretizira, kakšno je bilo ravnanje uradnih oseb. Sodišče je zato neutemeljeno štelo, da konkretni opis kaznivih dejanj ni zadosten.

5. Navedena pritožbena izvajanja ne morejo z ničemer omajati pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, razvidne iz izreka napadenega sklepa. Prvostopno sodišče namreč pravilno ugotavlja, da vloga oškodovanca kot tožilca z dne 29. 11. 2016 in njena dopolnitev z dne 19. 5. 2017, ne vsebujeta potrebnih elementov za obravnavo pred sodiščem, saj iz njih nista razvidna jasna opisa kaznivih dejanj, ki bi naj po zatrjevanju oškodovanca kot tožilca bila storjena, in sicer manjka konkretizacija posameznih zakonskih znakov kaznivih dejanj, kot je to obrazloženo v točki 6 obrazložitve napadenega sklepa. Z navedenim pritožbeno sodišče v celoti soglaša in se v izogib ponavljanju sklicuje na ustrezne razloge prvostopnega sklepa. K temu dodaja, da je kazenski postopek mogoče voditi le zoper določeno osebo, ko je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Tako je le zoper določeno osebo mogoče začeti preiskavo (prvi odstavek 167. člena ZKP), vložiti obtožni predlog (prvi odstavek 434. člena ZKP), ali obtožnico (prvi odstavek 269. člena ZKP). Oškodovanec kot tožilec pa v svoji vlogi in njeni dopolnitvi ne navaja osebe, zoper katero želi nadaljevati kazenski pregon, temveč govori le o krogu neimenovanih oseb, zaposlenih na GU RS, G. R. na K. Tako njegova vloga ne vsebuje temeljnega podatka, ki je potreben, da se zoper določeno osebo uvede ali nadaljuje kazenski postopek, in sicer imena in priimka ter osebne podatke osebe, ali oseb, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Izrek o plačilu sodne takse je posledica dejstva, da oškodovanec kot tožilec s pritožbo ni uspel, taksa pa je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in po tarif. št. 74013 Taksne tarife.