Jedro

Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. 02085-1128/2005/4 z dne 17.8.2006 in odločbo Centra za socialno delo št. 020-85-014416/97 z dne 10.11.2005 ter zadevo vrnilo Centru za socialno delo L. v ponovno odločanje. Nadalje je razsodilo, da je Center za socialno delo L. dolžan izdati nov upravni akt o pravici do otroškega dodatka za čas od 1.5.2005 do 30.4.2006, tožena stranka pa je dolžna izplačati razliko med izplačanimi zneski ter zneski, določenimi v novem upravnem aktu z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od seštevka mesečnih zneskov, zapadlih do 10.11.2005, od tega datuma dalje do plačila, od mesečnih zneskov, zapadlih po tem datumu, pa od vsakokratne mesečne zapadlosti, to je od 15. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, vse v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da se za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred na podlagi 1. odstavka 71. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2001 in nasl., v nadaljevanju: ZSDP) upoštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki. Na podlagi 29. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur. l. RS, št. 116/2003, v nadaljevanju: Pravilnik), ki se za samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco ter za druge osebe, ki dosegajo dohodke, ki se obdavčujejo kot dohodki iz dejavnosti, kot dohodek iz dejavnosti upošteva dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav. Tako ugotovljeni dobiček se poveča za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost. Glede na navedeno tožena stranka meni, da sodišče pri ugotavljanju skupnega dohodka družine oziroma dohodkov tožnice ni upoštevalo prej citirani 29. člen Pravilnika, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek oziroma izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu in da je na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju: ZPP), ki se skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl., v nadaljevanju: ZDSS-1) uporablja tudi v postopku v socialnih sporih.

Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke opr. št. 02085-1128/2005/4 z dne 17.8.2006 v zvezi z prvostopenjsko odločbo, ki jo je izdal Center za socialno delo L. št. 020-85-014416/97 z dne 10.11.2005. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da je tožnica od 1.5.2005 do 30.4.2006 upravičena do otroškega dodatka v skupni višini 29.790,00 SIT mesečno. Z navedeno odločbo je bila nadomeščena odločba istega organa opr. št. 014416/97 z dne 30.5.2005. Gre za odločbo (priloga A/8 sodnega spisa), s katero je bila za isto obdobje tožnici priznana pravica do otroškega dodatka v skupni višini 38.860,00 SIT mesečno. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe z dne 10.11.2005 izhaja, da je prvostopenjski organ uvedel postopek po uradni dolžnosti in sicer na podlagi 103. člena ZSDP ter nato izdal tudi novo odločbo po kateri je bila tožnica upravičena do nižjega zneska otroškega dodatka, kot pa ji je bil le-ta priznan z odločbo datirano z dne 30.5.2005. V zadevi je sporen izračun dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Tožnica je namreč samostojna ustvarjalka na področju kulture. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2001 in nasl., v nadaljevanju: ZSDP) v 1. odstavku 73. člena določa, da se med bruto dohodke vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki. V nadaljevanju podrobneje določa vštevanje dohodka od kmetijske dejavnosti in pa transfernih dohodkov. Za rešitev zadeve je torej bistven odgovor na vprašane, ali se med dohodek upoštevajo tudi plačani prispevki za socialno varnost. Tožena stranka vztraja na stališču, da se ti prispevki vštevajo, medtem ko se po mnenju tožnice vštevajo zgolj plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, torej prispevki, ki jih za posamezne zavarovance plačuje Republika Slovenija.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da se prispevki za socialno varnost, ki jih je tožnica sama plačala, ne upoštevajo pri izračunu njenega skupnega dohodka ustvarjenega na podlagi opravljanja dejavnosti. Res je sicer, da je v 29. členu Pravilnika določeno, da za samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco ter za druge osebe, ki dosegajo dohodke, ki se obdavčujejo kot dohodki iz dejavnosti, se kot dohodek iz dejavnosti upošteva dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav. Tako ugotovljen dobiček se poveča za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost. V tem primeru pa je omenjena ureditev v bistvu v nasprotju z zakonom o dohodnini (Ur. l. RS, št. 59/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZDOH). Pravilnik namreč v 29. členu napotuje na ugotovitev dobička pred obdavčitvijo z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav. Dobiček pred obdavčitvijo pa se izračuna na podlagi določb ZDOH. Tako je v 1. odstavku 35. člena določeno, da je davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno. V 1. odstavku 43. člena pa je določeno, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialna zavarovanja zavezanca po tem poglavju zakona in jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek. Tudi po stališču pritožbenega sodišča torej ni nobenega utemeljenega razloga, da bi se prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje zavezanec sam, ravno v postopku za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov upoštevali pri izračunu dohodka iz dejavnosti. Da je tako tolmačenje pravilno nenazadnje izhaja tudi iz 35. člena Pravilnika, kjer je izrecno določeno, da se v skupni dohodek družine kot transferni dohodki vštejejo obračunani prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance plačuje Republika Slovenija v višini, kot so bili obračunani za nakazilo v sklade socialnega zavarovanja oziroma proračun v posameznem koledarskem letu za vlagatelja oziroma družinskega člana. Podlaga za tako določbo pa je podana že v ZSDP. Tako je v 9. točki 3. odstavka 73. člena določeno, da se med bruto dohodke vštevajo transferni dohodki in sicer plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture. Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z obrazložitvijo izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem je potrebno posebno poudariti, da iz 125. člena Ustave izhaja, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Če sodišče torej meni, da podzakonski akt, ki bi ga moralo pri sojenju uporabiti ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti (exceptio illegalis). V spornem primeru je tako določba v 29. členu Pravilnika, na katerega se sklicuje toženec tudi v pritožbenem postopku nedvomno v nasprotju z določbami ZSDP in tudi z določbami ZDOH. Tudi sam pravilnik je glede omenjenega nedosleden, kajti če bi se v celoti vštevali vsi prispevki, v tem primeru niti ne bi bila potrebna posebna ureditev za vštevanje plačanih prispevkov za socialno varnost, ki jih plačuje Republika Slovenija. Nenazadnje pritožbeno sodišče še poudarja, da je prvostopenjski organ toženca v novi odločbi opr. št. 020-85-014416/97 z dne 24.5.2006 upošteval, da si tožnica sama plačuje prispevke za socialno varnost in teh prispevkov ni upošteval pri izračunu dohodka iz dejavnosti. Tudi iz pojasnila CSD, ki ga citira že sodišče prve stopnje z dne 4.10.2006 izhaja ugotovitev, da je bila sporna določba pravilnika nepravilno tolmačena. Glede na vse navedeno je torej pri izračunu dohodka v zvezi z plačilom prispevkov za socialno varnost potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in ki jih zavezanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača Republika Slovenija, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.

Pritožba je sicer vložena tudi zaradi kršitve določb postopka in pa zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa glede omenjenih kršitev pritožba ni obrazložena, zato je sodišče tudi ni moglo preizkusiti. Tudi glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti datum nastanka zamude očitno med strankama ni sporen, saj s tem v zvezi tožena stranka datumu nastanka zamude ni posebej ugovarjala niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti sedaj v pritožbenem postopku. Upoštevaje navedeno, pritožbeno sodišče ni ugotovilo nepravilne uporabe materialnega prava.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.