Jedro

Vlagateljica zahtevka ni upravičenka za uveljavljanje pravic po ZDen, ker je le oporočna dedinja oporočne dedinje in tako ne spada v krog zakonitih dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 166/99-11 z dne 14.03.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 25.03.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote M. z dne 08.10.1998, s katero je ta zavrnila njeno zahtevo za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin, pripisanih pri vložni številki 27, k.o. V.d. in vložni številki 72, k.o. H. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je utemeljena že ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da tožnica, ki je v obravnavani zadevi oporočna dedinja oporočne dedinje, ni izkazala pravnega nasledstva po pokojni upravičenki glede premoženja, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo. Glede na določbe drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in 2. člena Zakona o dedovanju (ZD) bi bilo lahko pravno nasledstvo tožnice kot oporočne dedinje verjetno izkazano samo v primeru, če bi A.C. nacionalizirano premoženje že podedovala in bi torej v času njenega življenja že prešlo nanjo. V sporni zadevi pa je A.C. umrla leta 1990 in ji premoženje, ki je predmet obravnavane zahteve za denacionalizacijo, ni nikoli pripadalo oziroma nikoli ni prešlo nanjo, zato ga tudi ni mogla zapustiti tožnici oziroma ga tožnica po njej ne more oporočno dedovati.

Odločilno je dejstvo, da tožnica ob upoštevanju citiranih zakonskih določb dejansko ni izkazala pravnega nasledstva za upravičenko A.S. Zato je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnica v pritožbi navaja, da je pravno nasledstvo dokazala z oporokama A.S. in A.C. Sporno premoženje je na A.C. prešlo z oporoko A.S. in s sklepom o dedovanju z dne 08.06.1961. A.S. je v oporoki določila za svojo dedinjo A.C. V tej oporoki je napisano: "Ona podeduje celotno vinogradniško posestvo v H., V.d. in njivo v L. Za slučaj, da prevzame država vinograd v V.d. v last, pripada odškodnina tudi A.C. v last." A.C. je odškodnino, ki je omenjena tudi v sklepu o dedovanju z dne 08.06.1961, prejela. Iz navedenega sledi, da je v oporoki A.S. zahtevi iz 81. člena ZDen zadoščeno. Po ZD se dedujejo stvari in pravice. A.C. je s sprejetjem odškodnine za čas njenega življenja dedovala stvari in pravice, ki gredo po njeni smrti tožnici. To pomeni, da je tožnica dokazala svoje pravno nasledstvo in upravičenost vlagateljice. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Univerza v M., Fakulteta za kmetijstvo, kot prizadeta stranka, v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Sklicuje se na 1. točko 19. člena ZDen in navaja, da so zemljišča, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, vključena v izvajanje izobraževalnega programa Fakultete za kmetijstvo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev upravnega sodišča pravilna.

ZDen v drugem odstavku 61. člena določa, da ima pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo le upravičenec oziroma njegov pravni naslednik. Za pravno nasledstvo se šteje, da je verjetno izkazano, če vlagatelj zahteve to izkaže z listino, iz katere izhaja, da je bil določen za dediča ali, da se izkaže sorodstveno razmerje do upravičenca - prejšnjega lastnika premoženja. V konkretnem primeru ni izkazano niti z listino, da je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo že bila določena za dedinjo upravičenke, niti ni izkazano njeno sorodstveno razmerje do upravičenke. Tožnica kot vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ni dedovala po denacionalizacijski upravičenki, temveč po njeni oporočni dedinji. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo pa bi imela, če bi bila zakoniti dedič upravičenke ali pa, če bi bila dedič ali volilojemnik po oporoki upravičenke, pod pogojem, da bi ta razpolagala tudi s podržavljenim premoženjem. Pri dedovanju na podlagi zakona pa vlagateljica zahtevka ni v krogu zakonitih dedičev, saj je le oporočna dedinja oporočne dedinje, ki pa je umrla že pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Zato tožničini pritožbeni ugovori in sklicevanje na 81. člena ZDen ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedene je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.