Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 959/2004 z dne 7. 7. 2005 se ne sprejme.
1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki je potrdilo sklep o dovolitvi izvršbe Urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote Novo mesto (v nadaljevanju Inšpektorat).
2.Pritožnica navaja, da je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo obrazložilo tako, da je odločba Inšpektorata postala izvršljiva ne glede na vloženo pritožbo. Zatrjuje, da je 24. 2. 1997 vložila pritožbo zoper odločbo Inšpektorata št. 357-28/97-ŽT z dne 14. 2. 1997 in ne predlog za odlog izvršbe. Njena vloga naj bi bila jasna, zato bi jo bilo treba razlagati tako, kot je v njej navedeno. Urbanistični inšpektor pa naj bi od pritožnice pridobil izjavo, da je njena vloga le predlog za odlog izvršbe. Takšno ravnanje upravnega organa prve stopnje naj bi bilo zavajajoče. Na posledice prekvalifikacije pritožbe zoper odločbo Inšpektorata v predlog za odlog izvršbe naj ne bi bila opozorjena. Inšpektorjeva pravna pomoč naj bi bila v škodo pritožnice. Pritožnica naj bi bila upravičena do uporabe pravnega sredstva tudi zoper odločbo, zoper katero pritožba ne zadrži njene izvršitve. Zatrjuje kršitev 25. člena Ustave.
3.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ustavno sodišče namreč v postopku z ustavno pritožbo preizkuša le, ali so bile z izpodbijanimi odločitvami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 25. člena Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravici do pritožbe po 25. členu Ustave ustreza obveznost sodišča, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, potrebno izpodbijano odločbo odpraviti ali razveljaviti. Z navedbo, da je vložila pritožbo zoper odločbo Inšpektorata in ne predlog za odlog izvršbe, pritožnica smiselno zatrjuje kršitev 22. člena Ustave.
5.V okviru skladnosti preizkusa izpodbijane odločitve z 22. členom Ustave Ustavno sodišče preizkuša tudi, ali gre morda za očitno napačne odločitve, ki bi lahko pomenile kršitev te ustavne pravice. Vendar tega izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati. V postopku dovolitve izvršbe je odločilno, ali je odločba Inšpektorata izvršljiva. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je bila pritožnici izdana odločba o odstranitvi zidanega objekta, ki ga je bila dolžna porušiti in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje do 23. 4. 1997. S pretekom tega roka je odločba Inšpektorata postala izvršljiva, ker po določbi drugega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUN) pritožba ni zadržala njene izvršitve. Po prvem odstavku 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP) je v upravnem izvršilnem postopku dopustna samo pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zato po oceni Ustavnega sodišča v postopku dovolitve izvršbe ni niti pravno relevantno, ali je pritožnica vložila pritožbo zoper odločbo o odstranitvi objekta ali predlog za odlog izvršbe, ker je odločba Inšpektorata že s pretekom roka o odstranitvi objekta, zgrajenega brez dovoljenja, postala izvršljiva. Izvršljiva odločba pa je pravna podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja z odločitvijo sodišča, pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.
6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan