Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sporu majhne vrednosti izdano sodbo na podlagi pripoznave, je mogoče izpodbijati zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. V sporu majhne vrednosti je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker toženec, ki mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor, nanjo ni odgovoril. Tožencu je naložena obveznost plačila glavnice 1.460,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.11.2016 dalje in 50,00 EUR pravdnih stroškov.
2. Pritožuje se toženec. Predlaga, da ga sodišče oprosti plačila glavnice z obrestmi ter pravnih stroškov, ker nima finančnih sredstev. Navaja, da je že leto in pol brezposeln. Pred tem je bil pet mesecev zaposlen za določen čas. Pred to zaposlitvijo je bil nekaj let prejemnik denarne socialne pomoči. Od aprila 2016 do oktobra 2016 je bil brez kakršnihkoli sredstev za preživljanje. Od oktobra 2016 prejema denarno pomoč. Zelo se je trudil zaposliti in je kakšen dan ali dva opravljal poskusna dela, vendar zaposlitve ni dobil. Jeseni je bil prisiljen prositi za socialno pomoč, saj mati ni zmogla plačati položnic. Mesečne položnice, ki vključujejo neprofitno najemnino, znašajo 420,00 EUR. Zaradi zdravljenja ... nujno potrebuje dodatno zdravstveno zavarovanje. Mati, ki ga je preživljala, je konec leta 2012 ostala brez zaposlitve in je od takrat dalje prejemnica denarne socialne pomoči. Ker ima 54 let, je teže zaposliva oseba. Prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje ... in se zelo trudi dobiti zaposlitev. Težava je, ker delodajalci zahtevajo pet ali več let delovnih izkušenj na njihovem področju. Od petnajstega leta dalje ima ..., zaradi katere je nesamozavesten. Ta bolezen ga je zaznamovala tudi med odraščanjem.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obravnavana sodba je izdana na podlagi pripoznave, ki se domneva, ker toženec ni odgovoril na tožbo, ki se obravnava po pravilih spora majhne vrednosti (453.a. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tako sodbo je mogoče izpodbijati zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka (tretji odstavek 338. čl. ZPP in prvi odstavek 458. čl. ZPP).
5. Pritožnik ne našteva nobenega od dovoljenih pritožbenih razlogov. Sklicuje se na slabo gmotno stanje in slabo gmotno staje matere, s katero skupaj živita, kar pa ni okoliščina, ki bi jo bilo pri odločitvi mogoče upoštevati. Ne glede na svoje gmotno stanje je dolžan izpolniti obveznost, ki izvira iz razmerja s tožečo stranko.
6. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo tudi po uradni dolžnosti - glede tistih kršitev postopka, na katere mora paziti, tudi če jih stranka ne uveljavlja (2. odstavek 350. člena ZPP). Bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso bile storjene.
7. Ker pritožbeni razlogi na odločitev ne vplivajo, razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani, je pritožba na osnovi 353. čl. ZPP zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi četrtega odstavka 458. čl. ZPP.