Jedro

Glede na to, da pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnik ni mogel vedeti, da je zamudil rok za popravo tožbe, so trditve o dejstvih, podane v pritožbi v zvezi s postopkom vročanja, upoštevne .

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba zavrže. 2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in posledično zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ali razpiše narok, na katerem naj odloči v zadevi. Trdi, da redno prazni svoj poštni predalčnik, da zaradi prepovedi odlaganja propagandnega materiala ni nikoli prenapolnjen in zato pisanj tudi ne more spregledati in da obvestilo o sodni pošiljki, v katerem naj bi bil poziv k popravi tožbe, ni bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku. Navedeno lahko potrdita mati in sestra. S pošiljko se je po nekajdnevni odsotnosti do vključno 8. 2. 2014 seznanil 9. 2. 2014. V poizvedbah pri Pošti K. je ugotovil, da mu je bila pošiljka vročena 6. 2. 2014. Doslej je že večkrat prišlo do nepravilnosti pri vročanju sodnih pisanj na njegov naslov, zaradi česar se je že večkrat obrnil na pristojne na Pošti K. in jih opozoril na nepravilnosti. Sam je bil priča, ko je bilo obvestilo o sodnem pisanju, naslovljeno na drugo osebo, puščeno v njegovem predalčniku. Glede na to, da je v sklepu o popravi tožbe navedeno, naj jo dopolni v petnajstih dneh, se je ravnal po napotku in tožbo dopolnil v danem roku, šteto od dneva prejema sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Glede na to, da pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnik ni mogel vedeti, da je zamudil rok za popravo tožbe, so trditve o dejstvih, podane v pritožbi v zvezi s postopkom vročanja, upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

5. Do procesnega položaja, v katerem se šteje, da je bila vročitev opravljena kljub temu, da naslovnik ni prevzel sodnega pisanja, pride lahko le, če so izpolnjene zakonske predpostavke. Za izpolnitev teh predpostavk je bistveno pravilno ravnanje vročevalca. Ta mora v primeru, če naslovnika ne najde na naslovu stanovanja, v predalčniku pustiti obvestilo o prispelem sodnem pisanju. Od dneva, ko je puščeno obvestilo, teče rok, po izteku katerega se šteje vročitev za opravljeno (142. člen ZPP). Pritožnik je s svojimi navedbami vzpostavil dvom v pravilnost vročevalčevega ravnanja. Za svoje trditve je ponudil dokaze, glede katerih ni mogoče vnaprej reči, da ne bi mogle dokazati njegovih navedb.

6. Ker je glede na v pritožbi navedena dejstva dejansko stanje, pomembno za presojo, ali je bila vročitev opravljena pravilno, nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem postopku naj se sodišče po izvedbi predlaganih dokazov izreče o izkazanosti tožnikove trditve, da obvestilo o prispelem sodnem pisanju, ki bi mu omogočilo ugotovitev, kdaj je pričel teči rok za popravo tožbe, ni bilo puščeno v predalčniku na naslovu njegovega stanovanja.