Jedro

S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je dovolila predznambo lastninske pravice v korist predlagatelja na nepremičninah nasprotnih udeležencev. Navedla je, da je bil sklep izdan na podlagi odločbe o odobritvi pravnega posla Upravne enote z dne 28.1.2013 št. 1 in na podlagi podpisane kupoprodajne pogodbe z dne 18.11.2012. Nasprotni udeleženec A.M. je ugovarjal, da kupoprodajne pogodbe ni podpisal. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče njegovemu ugovoru delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je v izreku sklepa izpustilo, da je bila predznamba lastninske pravice dovoljena na podlagi podpisane kupoprodajne pogodbe z dne 18.11.2012, v ostalem delu pa ugovor zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec A.M.. Navaja, da je v sklepu v prvem odstavku utemeljitve navedeno, da je Upravna enota na oglasni deski objavila ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št. 419, 453 in 435 k.o. B. Naštete parcele so del omenjene ponudbe, saj so poleg naštetih parcel bile ponujene še druge parcele. B.J. je bil iz omenjene ponudbe pripravljen kupiti le parcele št. 419, 453 in 435, to je le tri parcele od ponujenih 12, kar pomeni v smislu 29. člena Obligacijskega zakonika, da je dal le svojo protiponudbo, na katero nasprotni udeleženec ni pristal. Zavezovalni pravni posel zato ni nastal. Navajanje, da je predlagatelj sprejel ponudbo ni točna. Ponudba vseh parcel je bila celota. Meni, da se vpisi ne smejo dovoliti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ni navedel, v katerem delu izpodbija sklep. Pritožbeno sodišče je zato sklep preizkusilo v delu, s katerim pritožnik ni uspel (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP v zvezi s drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP).

5. V tej zadevi je podlaga za vpis v sklepu citirana odločba Upravne enote, s katero je bila v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) odobrena prodajna pogodba za prodajo treh kmetijskih zemljišč (parcela 453/0, 435/0 in 419/0 k.o. B.). Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca, ki je zatrjeval, da ni podpisal kupoprodajne pogodbe in je sklep o vpisu, ki je vseboval navedbo, da se dovoljuje vpis tudi na podlagi podpisane kupoprodajne pogodbe, ustrezno spremenilo. Nasprotnemu udeležencu je pojasnilo, kako poteka postopek prodaje kmetijskih zemljišč, ga seznanilo z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s tem, svoj zaključek, da je predlagatelj s predložitvijo citirane upravne odločbe dokazal obstoj zavezovalnega pravnega posla pa je tudi pravilno pravno utemeljilo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopenjskega sodišča, da je predložena upravna odločba ustrezna listina za predlagano predznambo lastninske pravice. Pravilnih razlogov izpodbijanega sklepa zato ne bo ponavljalo. S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis. Pritožba nima pravno relevantnih pritožbenih razlogov in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).