Jedro

Res je sicer, da je storilec prekršek, ki ga je storil z vozilom B kategorije, storil kot voznik začetnik, saj od pridobitve vozniškega dovoljenja za to kategorijo takrat še nista pretekli dve leti, prav tako je tudi res, da je prekršek, ki ga je storil z motornim vozilom A kategorije dne 12. aprila 2009 storil kot voznik začetnik te kategorije. Vendar pa v času storitve prekrška z motornim vozilom A kategorije storilec ni bil več voznik začetnik za vožnjo motornih vozil B kategorije, zato storilca ob storitvi prekrška z motornim vozilom A kategorije ni več mogoče šteti kot voznika začetnika obeh kategorij in zato tudi ne upoštevati kazenskih točk, ki jih je dosegel kot voznik motornega vozila B kategorije. Glede na navedeno se tako izkaže, da je storilec kot voznik začetnik A kategorije dosegel pet kazenskih točk, torej manj kot je potrebno za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zoper storilca S. Ž. postopek o prenehanju veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja, izdanega pri Upravni enoti K., ustavi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom S. Ž., imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega pri Upravni enoti K., ki naj bi v obdobju od 15. maja 2007 do 21. aprila 2009 po Zakonu o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), kot voznik začetnik motornega vozila A kategorije, dosegel oziroma presegel 7 kazenskih točk, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije A1, A, B, GH motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je dne 12. aprila 2009 kot voznik začetnik storil prekršek, s katerim je dosegel 8 kazenskih točk. Sklenilo je še, da bo storilcu, kot zavezancu za plačilo sodne takse, le-ta odmerjena po pravnomočnosti sklepa s posebnim plačilnim nalogom.

Proti takemu sklepu je pritožbo vložil storilčev zagovornik. Navaja, da sklep izpodbija iz vseh razlogov po 154. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), predvsem zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter vzdrži vozniško dovoljenje pritožnika, izdanega pri Upravni enoti K. v veljavi. Poleg tega pritožnik predlaga, da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Opozarja na razlago Zakona o varnosti cestnega prometa glede voznika začetnika, ki jo je dne 6. decembra 2007 podalo Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 26/2006. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS je status voznika začetnika vezan na vožnjo tiste kategorije vozil, za katero je voznik vozniško dovoljenje pridobil pred manj kot dvema letoma, ne pa tudi za druge kategorije vozil. Pritožnik je tri kazenske točke pridobil kot voznik začetnik B kategorije, drugi prekršek in drugih pet kazenskih točk, s katerimi naj bi presegel sedem kazenskih točk, pa kot voznik začetnik A kategorije. V času storitve drugega prekrška ni imel več statusa voznika začetnika glede B kategorije.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 66. točke prvega odstavka 23. čl. je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je storilec, ki je rojen 15. oktobra 1987, vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije pridobil 28. oktobra 2005, za motorna vozila kategorije A1, in A pa 1. decembra 2008. Iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, je razvidno, da so bile storilcu tri kazenske točke za prekršek storjen z vozilom B kategorije izrečene s plačilnim nalogom PPP K., ki je postal pravnomočen dne 15. maja 2007, pet kazenskih točk pa mu je bilo izrečenih za prekršek, storjen z vozilom A kategorije, izrečenih s plačilnim nalogom PP S., ki je postal pravnomočen 21. aprila 2009. Res je sicer, da je storilec prekršek, ki ga je storil z vozilom B kategorije, storil kot voznik začetnik, saj od pridobitve vozniškega dovoljenja za to kategorijo takrat še nista pretekli dve leti, prav tako je tudi res, da je prekršek, ki ga je storil z motornim vozilom A kategorije dne 12. aprila 2009 storil kot voznik začetnik te kategorije. Vendar pa v času storitve prekrška z motornim vozilom A kategorije storilec ni bil več voznik začetnik za vožnjo motornih vozil B kategorije, zato storilca ob storitvi prekrška z motornim vozilom A kategorije ni več mogoče šteti kot voznika začetnika obeh kategorij in zato tudi ne upoštevati kazenskih točk, ki jih je dosegel kot voznik motornega vozila B kategorije. Glede na navedeno se tako izkaže, da je storilec kot voznik začetnik A kategorije dosegel pet kazenskih točk, torej manj kot je potrebno za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Takšnemu stališču pritrjuje tudi sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 26/2006 z dne 6. decembra 2007, ki jo v pritožbi omenja zagovornik storilca in iz katere je razvidno, da je ob upoštevanju 14. čl. Ustave mogoče določbo četrtega odstavka 235. čl. ZVCP-1 ob situaciji iz drugega odstavka 66. točke 23. čl. ZVCP-1 uporabiti le v primeru, ko so bili prekrški, za katere so bile izrečene kazenske točke v številu, ki dosega ali presega sedem kazenskih točk, storjen s tisto kategorijo vozila, za katero je voznik naknadno pridobil vozniško dovoljenje in za katero velja za voznika začetnika. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe ZP-1 in ZVCP-1, ko je štelo, da je storilec dosegel oziroma presegel sedem kazenskih točk kot voznik začetnik. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. čl. ZP-1 zoper storilca S. Ž. postopek o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. čl. v zvezi s četrtim odstavkom 144. čl. ZP-1.